Pohod za krof

Kako lepo je lahko, ko si šola in ŠD Krašnja podata roko in tako kot vsako leto tudi letos izpeljeta tradicionalni »Pohod za krof«. Šolarji so se odpravili na pot v petek, 30. septembra. Takole pa svoja doživetja opisujejo učenci 3., 4. in 5. razreda. (Helena Urbanija)

Na pohod za krof smo se odpravili ob 9.00. Najprej smo se povzpeli na Cicelj. Tam smo se ustavili in malo popili. Učiteljica Helena nas je slikala. Odpravili smo se naprej. Ponovno smo se ustavili in pojedli malico. Uro kasneje smo se ponovno ustavili in se malo lovili. Na poti smo nabirali kostanj. Ustavili smo se tudi pri teti Karli. Nato smo šli v šolo. Tam smo dobili krofe. (Leja Barlič, Nika Per, Hana Rožič).

Na pohodu smo nabirali kostanj, pogovarjali smo se tudi o tem, kako bomo hodili. Hodili smo tri ure. Ustavili smo se tudi na Ciclju. Na koncu smo pojedli zaslužen krof. (Matic Ribič)

Ko smo prišli v šolo, je učiteljica rekla, naj se oblečemo in gremo na pohod za krof. Na poti smo nabirali plodove in liste in kostanj. Na Ciclju smo se ustavili in pili. Ko smo prišli na konec gozda, smo zagledali tablo za Krajno Brdo. Ko smo prišli do gozda, smo opazili, da ni klopi in smo šli naprej. Slišali smo živali. Peli smo pesmi o Kekcu. Nekaj časa smo hodili in končno našli hlode. Po tleh so ležali tudi kristali, ki smo jih nabirali. Ustavili smo se pri teti Karli, malo smo pojedli in popili. (Lara Barlič)

Na pohod za krof smo šli s šolo. Pri Križu na Ciclju smo se ustavili in pili. Prišli smo tudi v Krajno Brdo in pri postaji nabirali kostanj. Končno smo prišli v gozd pri Vrhu nad Krašnjo. Ko smo prišli v šolo, je učiteljica razdelila krofe. Krofe smo seveda takoj pojedli, ker so izgledali tako slastni. Seveda so krofe dobili tudi učenci prvega in drugega razreda. (Tara Dvornik)

V četrtek je učiteljica povedala, da bomo imeli naslednji dan pohod za krof. Celo noč sem sanjala, kako hodimo. Zjutraj sem se hitro oblekla, pojedla, in si umila zobe. V šolo me je pripeljala mami, šli sva še v trgovino po vodo. S seboj sem vzela nahrbtnik, vanj sem dala dve vrečki za šolsko malico in za kostanj, ki ga bomo na poti nabirali. V šoli smo se pogovarjali, kako se hodi, kam sploh gremo. Dobili smo šolsko malico – rogljiček in sok. Ob 9.00 smo začeli hoditi. Šli smo na Cicelj in se malo odpočili. Vrtčevski otroci so se peljali z avtobusom, mi pa smo šli peš. Na poti smo nabirali kostanj. Prispeli smo v Krajno Brdo in šli nabirati divji kostanj. Ko smo šli naprej, smo zavili v gozd. Tam je bilo veliko kostanja. In učiteljica je dejala, da se lahko malo igramo. Preden smo prispeli nazaj v šolo, smo se ustavili pri nekdanji učiteljici Karli. Postregla nam je s piškoti. V šoli sem dobila še krof. Najbolj mi je bilo všeč, da smo lahko nabirali kostanj. (Katja Avbelj)