Zvezdni utrinek leti po zraku,
otroke pozdravlja na vsakem koraku.
Leti čez morje, čez daljno obzorje,
leti čez prostrano vesolje.

Otroci so vanj strmeli
in ljubko pesmico mu peli;
bila je res čarobna,
in prav nič značilna za bitjeca drobna.

Pridružili so se jim meščani,
naj vse v mestu se predrami,
nasmeh na licih zaigra,
vsa Ljubljana je zarajala.

Ko jutranja zarja sonce zvabi na plan,
luna utrujena odide stran
in zvezde z njo zapustijo nebo-
utrinka več nazaj ne bo.