Poezija
Kotiček, kjer lahko svoje pesmi deliš z drugimi. :)



BESEDE NAM TEČEJO – razmišljanja o besedi

Beseda je nekaj,
kar nastane v tvoji glavi,
preden jo izrečeš, se vsaj pripravi.
Ker ko zaboli,
ti tega ne povem.
Zaradi vsega, kar izrekel si,
vase se zaprem.

A vendar beseda ni le negativna stvar.
Ves čas je z mano,
povsod mi sledi,
se naseli v moji glavi
in me povsem omami.

Tako kot si me ti.

Zato se usedem in napišem pesem o tebi.

     ANA KOČAR, 8. A



Beseda je tisti pravi cvet,
ki v srcu ti gori,
širi tvoja obzorja besednega zaklada
in se s teboj smeji.

Že zjutraj se prikrade k tebi
kot prvi sončni žarek v oči,
morda nisem edina, ki pravi,
da beseda jo zbudi.

LEJLA HARBAŠ, 9. B




Kaj besede naredijo?
Mnenje o nekom spremenijo.
Lahko imajo skrite pomene
ali pa odkrite namene.

Besede ustvarijo različna mnenja
in povzročijo velika trenja.
Besed je veliko
in lahko hitro ustvarijo napačno sliko.

MARUŠA JUG, 9. B



Ena sama mala beseda je majhna stvar,
za katero ljudem niti malo ni mar.
Vsak misli si, da je sama povsem brez moči
in skoraj nikomur se drobna beseda vredna ne zdi.

Vendar pa:
Slaba beseda udari močneje kot pest,
udari navznoter v srce in zavest.
Zasidra se v tebi in korenine požene,
naj se še tako trudiš, je nič ne odžene.

Slaba beseda bo s tabo v srcu hodila
in v njem se do konca življenja hranila.
skelela bo in povzročala bolečine,
vsakič ko ti boš obujal spomine.

Dobra beseda pa srce bo ogrela,
polepšala dan in kot pesem zapela.
Prebudila bo radost, oživila veselje,
odgnala skrbi in izpolnila ti želje.

Dobra beseda bo sijala v očeh,
osvetlila ti pot v temnih nočeh.
Vedno bo s tabo v srcu hodila,
v težkih trenutkih te v življenju bodrila.

Z dobro besedo sejal boš veselje,
vzbudil iskrenost in sveta želje.
Nasprotno dosegel boš s slabo besedo,
saj po svetu sejal boš nasilje in bedo.

Zato naj bo rajši srce brez besed,
kot pa besede brez srca in v srcu led.

TEJA ŠIMENC, 9. B



Beseda je zlobna, črna, zlovešča.
Nič čarobna, nič bleščeča.

Zadane močno te – prizadane, pohabi,
da vidiš le krste
in moške v črni opravi.

Zvija čez dan in zvija čez noč,
čeprav si zaspan,
ne zvabiš je proč.

Stiska in stiska,
dokler končno ne poči.
Tedaj le še piska,
ne slišiš je niti ponoči.

Saj vsaka beseda enkrat mine,
kot čisto vsaka stvar.
Vendar pusti ti spomine,
saj piskati ne neha nikdar.

HANA STIBILJ, 8. A

PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo je nekaj,

česar nima vsak.
Prijateljstvo ni nekaj,
kar dobiš za petak

Prijatelj je tisti,
ki ti ob rami stoji
in v slabih trenutkih
ti daje moči.
Tudi svoje veselje
zmeraj s tabo deli
in nikoli ti ne odkloni pomoči.

Pravi prijatelji vedno
skupaj držijo,
skupaj se igrajo, učijo, smejijo.
Nikoli te ne izdajo
in te ne zapustijo.
So kot rože, ki ne ovenijo.

MAKSIM LUKASHEVICH, 4.b


MESTO UKRADENE SVETLOBE

Tam daleč v daljavi,
kjer lučke so doma,
zgodaj zjutraj vstanejo,
plešejo in rajajo
kar se da.

Tam daleč neki stric,
ki mu pravijo možic,
mimo njih zajadra,
ukrade jim moči.

Sedaj so brez svetlobe,
v mestu zlatih sanj,
tako od daleč sliši se,
to je pravi direndaj!

Ko zdaj leto je okrog,
se vrne  stari stric,
ki mu pravijo možic,
vrne jim moči, 
plešejo in rajajo vse do noči.

KIM KOZAN, 5. a         

LUČKA

Lučka je bučka,
ki sveti, kadar sama je doma,
sije kakor sonce
in vsakdo rad jo ima.

Upam, da nikoli ne ugasneš,
da na moji poti
vedno svetiš mi!

Sveti tako močno,
kakor polna Luna,
ki nate sveti,
da svetlo je zelo.

Taka si kot raketa,
ki odletiš v zrak,
kadar je treba
in si naša čast.

TINA OBLAK, 5. a