Pesnik Valentin  Vodnik (Šiška - Ljubljana, 3. feb. 1758 - Ljubljana, 8. jan.1819)
      je pisal narodnoprebudne pesmi (Dramilo, Zadovoljni Kranjec),
      slavnostne pesmi v vzvišenem tonu (Ilirija oživljena), osebnoizpovedne pesmi
      (Stari pevec ne boj se peti, Moj spominik), basni (Sraka in mlade, Nemški in kranjski konj),
      uganke, napise za mesece itd. Izdal je pesniško zbirko Pesmi za pokušino. Napisal je tudi
      več poučnih sestavkov, izdajal prvi slovenski časnik (Ljubljanske novice), ukvarjal se je
      z jezikoslovjem (gradivo za slovenski slovar, slovnica Pismenost ali gramatika za prve šole) itd.
      Bil je značilen pesnik našega razsvetljenstva; njegovo pisanje je
      bilo dostopno najširšemu krogu bralcev: izobraženim in preprostim ljudem.

      ************************************************************************
      Vodnik je izhajal iz kmečko-obrtniške družine; po končani gimnaziji v
      Ljubljani je stopil v frančiškanski red in študiral bogoslovje. Bil je
      pridigar v Ljubljani in duhovnik na Sori, Bledu, v Ribnici, na Ko-
      privniku v Bohinju in nato spet v Ljubljani. Služboval je kot gimnazij-
      ski profesor, ko pa so prišli Francozi, je postal ravnatelj gimnazije in
      šolski nadzornik. Za Francoze preveč navdušenega pesnika so Avstrij-
      ci, ko so se vrnili, upokojili.

(Gregor Kocjan: Slovenski književniki, slikovni album.)