Kaj meniš, kaj kaže ta HIŠA GOVORIC? Ali ti je tak način sporazumevanja blizu? Ali katero od teh govoric uporabljaš tudi ti?

Ne verjamem, da doma govoriš tako kot pri pouku in s prijatelji enako kot s popolnoma neznanimi ljudmi. Čeprav vsi Slovenci govorimo slovensko, naš jezik vendarle ni enoten. In ravno zato, ker ni, je prav, da smo se že zdavnaj zedinili za skupni jezik, za tako imenovani KNJIŽNI JEZIK .

Mislite, da se knjižnega jezika res učimo brez potrebe? Nikakor ne! Kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli enotnega jezika? Vsak bi govoril po svoje. In zdaj samo pomislite, kako bi se sporazumela Prekmurec in Primorec! Pri knjižnem jeziku pa gre ravno za to, da ga razume vsak in da se z njim brez težav sporazumemo. Seveda se ga moramo učiti; to pa počnemo ves čas, dokler hodimo v šolo in še kasneje.

Njegov temelj je postavil že Primož Trubar, ki je Slovencem napisal prvo knjigo. Že on se je zavedal, da mora biti jezik razumljiv vsem Slouencem, kakor jih je poimenoval.

Za vsak knjižni jezik velja, da je dodobra proučen, da so njegove zakonitosti razvrščene v sistem, tega pa potem spoznavamo z učenjem slovnice. Potreben je tudi slovar knjižnega jezika in kar nemogoče je shajati brez pravopisa.

(Vir: Berta Golob: Žive besede)

"Kdaj s ti dons ustava?"
"Ob sedmih sem se zbudila."
"Ma, šjora, ma kej vi radi dougu spite?"
"Vam morem povedati, ka je vöra že davno pounoči, da iden spat."

Takole bi se na trgu lahko pogovarjale prodajalke vsaka v svojem narečju.
Narečje je govorica ožjega pokrajinskega območja. Ker se danes v šoli vsak bolj ali manj privadi knjižnega jezika in ker ta jezik sliši tudi po radiu in televiziji, pa še zato, ker se je s podeželja veliko ljudi preselilo v mesta, narečja ne govori več toliko ljudi, kot ga je še pred petdesetimi in več leti. To pa ne pomeni, da bodo narečja vsak čas zbrisana z zemljevida. Pomeni pa, da doživljajo večje ali manjše spremembe.
Delimo jih v osem narečnih skupin:

Misel, da je narečje manjvredna govorica, ni pravilna. V narečju se da povedati vse, res pa ne sodi v vsako okolje. Učitelj ne razlaga snovi v narečju, popolnoma naravno pa je, če narečje uporablja v zasebnem krogu.

Veliko nerazgledanost, nerazumevanje dokazujemo, če se človeku, ki govori drugače kot mi, smejimo ali če kako drugače pokažemo, da nas njegova govorica preseneča.

Na internetu lahko pobliže spoznaš primer narečja: govor Pišec.

Jezikovno sporočilo se spreminja glede na sporočevalca in naslovnika. Odločilno je, iz kakšnega okolja prihajata, kakšna je njuna izobrazba, starost in podobno. Glede na to lahko govorimo o različnih položajnih oblikah slovenskega jezika, t. i. socialnih zvrsteh.

V jezikovni vadnici Moj jezik, tvoj jezik ... si na strani 6 oglej še en miselni vzorec socialnih zvrsti slovenskega jezika.

V Moj jezik ... na strani 7 in 8 reši naloge 1, 2, 3.
Rešitve nalog preveri v jezikovni vadnici.

Napiši mi sestavek v svojem pogovornem jeziku, ki je lahko tudi sleng ali žargon (npr. šolski, mornarski, športni ...), nato ga "prevedi" v knjižni jezik.
ali
Oblikuj svojo HIŠO GOVORIC.
In kaj meniš o govorici naslednjih javnih napisov?

(Vir: Berta Golob, Žive besede)