Pesnik SIMON
JENKO (Podreča, 27. okt. 1835 - Kranj, 18.
okt. 1869)
je poleg zbirke Pesmi (1865)
objavil tudi troje kratkih pripovedi: Spomini,
Tilka in Jeprški
učitelj. Pisal je domoljubne pesmi, ki so
opevale bodisi žalostno slovensko preteklost (Samo,
Slovenska zgodovina) ali pa napovedovale lepšo
prihodnost in spodbujale slovenskega človeka (Gori,
Dan slovanski, Naprej), nadalje pesmi o naravi
(cikel Obrazi),
izpovedoval je ljubezenska čustva (cikel Obujenke)
ter pel o svoji osamljenosti in življenjski nesreči (Trojno
gorje). Napisal je tudi nekaj pripovednih
pesmi (npr. Knezov zet).
Njegove pesmi imajo večkrat šaljivo-posmehljiv ton. Odmikal se je od prešernovske
romantike in se približeval realizmu. Vrstice in kitice je rad oblikoval
po zgledu ljudske pesmi.
________________________________________________
Jenko je bil kmečki otrok; v
osnovno šolo je hodil v Smledniku in Kranju., v gimnazijo pa v Novem mestu
(kjer mu je pomagal stric) in Ljubljani; tu je skupaj z nekaterimi sošolci
pisal v rokopisni list Vaje. Slabe gmotne razmere so ga silile v celovško
semenišče, a ker ni čutil veselja, se je poslovil od bogoslovja in odšel
študirat na dunajsko univerzo (najprej jezikoslovje in zgodovino, nato
pravo). Zaradi bolezni študija ni dokončal, zaposlil se je kot pripravnik
pri notarju Strgarju v Kranju in nato pri odvetniku Prevcu v Kamniku; nekaj
mesecev pred smrtjo se je preselil v Kranj.
(Vir: Gregor Kocjan, Slovenski književniki, slikovni
album)