Sam se ne spominjam natanko, toda mati mi je pravila, da sem bil nadloga že od rojstva. -

Sestro sem zgrabil za roko in kolovratil za njo ter se prevračal nizdol po kamenju. –

Kadar storiš obljubo človeku, jo izpolni, če moreš. -

Lasje so mi bili predolgi, zato mi jih je mati povezala v čop, ki me je ščegetal po tilniku. -

Plezali smo po mesarjevih kladah, lovili se, prevračali se in padali. -

Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali take bogate učenosti, kakor jo daje enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer. -

Ne vem, ali sem se bil zamaknil v svetlo nebo ali v temni potok. –

In Jure je molil in dremal in je mislil na mater. -

Na postelji je ležala, ni se ozirala več vanj in ga klicala po imenu. -

Mračilo se je, Jure je bil lačen in strah ga je bilo. -

Mati se ni ozrla, ni se nasmehnila in ne izpregovorila. -

Planil je, odprl je duri, kričal je po veži, po stopnicah. -

Kričal je, zakaj ugledal je bil smrt. -

Videli smo življenje, in smo se ga bali. –

Spočetka smo se smejali, razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili. -

Na jok nam je bilo, zaihtel pa ni nihče. -

“Sama je že najbrž večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!” -

Noč je bila, ali še smo si videli v oči. –

Mati je sedla na klop, skrila je obraz v dlani ter je zajokala, da so tekle solze izza belih prstov. –

Nekoč je bila tam materina podoba, zdaj je ni bilo več. -

Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj. -

Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. -

Čebele so šumele v ajdi, na nebu so prepevaje viseli škrjanci, sonce je sijalo. -

Najmlajšemu se je spotaknilo ob korenini, butnil je ob tla, jabolka so se usula iz ohlapno zavezane malhe. -

Vse je vztrepetalo, vzplapolalo v meni, vzdignilo me k višku. -

Iz daljave je videla mati mojo bolest in se je smehljaje ozrla name, kakor se ozre samo ljubo sonce. –

---------------------------------------------------

Piki ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. -

Piki stanuje v bloku, v četrtem nadstropju, na polici za igrače. -

Pikiju je ime Piki, čeprav ni pikast. -

Ni namreč vsakdo belec, ki se Belec piše, in tudi vode ne pije vsakdo, ki se piše Vodopivec. -

Nič ne pomaga, če mu rečem, da sem jaz ravnatelj. -

Potem so tukaj še Josip, Jupiter, Benjamin in Floki, ki sicer ni medved, ampak pes, vendar hodi v medvedjo šolo, ker posebne pasje šole še nimamo. -

Piki Jakob, pridi k tabli! -

Ko se učitelj zgodaj zbudi, pogleda, ali jaz še spim, in mi vrže medveda na glavo.