Pripovednik in dramatik Fran
Saleški Finžgar (Doslovče,
9. februar 1871 - Ljubljana, 2. junij 1962) je poleg zajetnega romana
Pod svobodnim soncem, ki mu je dal
podnaslov "povest davnih dedov", napisal
kar precej daljših in krajših pripovedi iz
kmečkega in meščanskega življenja. Najraje je pripovedoval o kmečkih ljudeh,
o njihovih težavah in veselih trenutkih (npr. povesti Strici,
Dekla Ančka, Beli ženin). Kmečko
življenje obravnavajo tudi njegove ljudske igre Divji
lovec, Veriga, Razvalina življenja
idr. Stiske prve svetovne vojne je upovedil v kroniki Prerokovana:
Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana
idr. Svoje življenjske spomine je strnil v knjigi Leta
mojega popotovanja. Za mlajši rod je namenil pripovedi: Študent
naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca itd.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Finžgar je bil kajžarski otrok; po osnovnern
šolanju v Doslovčah in Radovljici je nadaljeval šolanje na ljubljanski
gimnaziji in v ljubljanskem semenišču. Postal je duhovnik in potem služboval
v najrazličnejših krajih, največ na Gorenjskem. Nazadnje je bil trnovski
župnik. Dolga leta je opravljal tajniške in uredniške posle v Mohorjevi
družbi. Izvolili so ga za rednega člana Slovenske akademije znanosti in
umetnosti.