NAŠE SANJSKO KRIŽIŠČE Tina 2.r |
Tako malo zahteva
naš prvošolček v svojem klicu na pomoč. Varno bi rad
prišel v šolo in domov. Pa vendar zahteva preveč od svoje bogate
občine, ki se v nacionalnem merilu rada hvali kot najbolj bogata
in razvita. Pa vsi vemo, da že dolgo ni tako. Zaspala je na
lovorikah in pozabila na stvari, ki so življenjskega pomena za naše otroke.
Prizadevne učiteljice podružnične šole Krtina ter starši se skupaj s krajevno
skupnostjo že več let neuspešno borimo za svoje-naše otroke.
Krtinsko križišče je v neposredni bližini priključka na avtocesto. Ko je bil priključek še v fazi izgradnje, je bilo obljubljeno, da bo Krtina dobila pločnike, urejeno križišče z ustrezno signalizacijo in razsvetljavo ter prehode za pešce. Pa kraj ni dobil niti ustrezne table, ki bi voznike opozarjala, da se vozijo skozi naselje, čeprav je cesta že pred leti vas razdelila na dva dela. Torej, če ni naselja, ni omejitve!
Križišče nima niti najnujnejšega-označenega prehoda za pešce, je nepravilne oblike, na eni strani zaraščeno z visokim drevjem in zelo nepregledno, poleg tega pa še izredno široko, saj na svojem najširšem delu meri preko dvajset metrov. Noben sedemletnik ni sposoben varno, brez težav in strahu prečkati tako prometnega križišča.
V preteklem šolskem letu je prvošolko na tem križišču povozil avto. Na srečo se dogodek ni končal tragično, pa vendar bi bil za deklico lahko usoden. Letno se nam na tem kraju zgodi več prometnih nesreč z manjšimi in hujšimi posledicami. Bo moral umreti še kdo?
V teh dneh, pred volitvami, nas znova zasipajo z informacijami, kaj vse so STORILI in publikacija NAŠI skupni dosežki, s samimi nasmejanimi fotografijami je res videti kot krona vsega dobrega, kar se nam dogaja. Zakaj nas ne informirajo tudi o tem, česa vsega NISO storili, pa bi bilo nujno potrebno? Zakaj ni poleg teh fotografij tudi kakšna iz črne kronike ali policijskih arhivov? Seveda rabimo športne parke, šotore, vodne tobogane in turistične prospekte. Vendar smo starši oz. prebivalci krajevne skupnosti Krtina prepričani, da ima naše križišče prednost pred njimi. Da bo otrok užival zaslužene počitnice v športnem parku ali vodnem toboganu, mora PREŽIVETI šolsko leto.
Prepričani smo, da je občini gotovo ostalo kaj denarja, da bi kupili belo barvo za našo zebro ter nujno potrebno tablo KRTINA, ki je bila podlaga za omejitev hitrosti na 50 km/h. Ker smo skromni, ne zahtevamo nemogočega. Za letošnje leto (pred volitvami) bo dovolj in morda bo prav to rešilo kakšno otroško življenje. Kasneje pa-kdo ve? Morda se bodo prevračali kakšni stolčki. Morda bo avtocesta čez naš kraj nekaj dni zaprta samo za naše otroke.
Verjemite, da se lahko zgodi!
Starši učencev krtinske šole
|
NAŠE SANJSKO KRIŽIŠČE Tina 2.r |