FLORJAN  REMS, 1.r.	EVA MARINČEK, 2.r.
URŠKA KOCJANČIČ, 2.r.	EVA MARINČEK, 2.r.

1. Kakšne so bile ceste v naši okolici nekoč?
Ceste so bile makadamske in zato tudi zelo prašne. Po dežju in spomladi pa so bile precej mokre in blatne.
 

2. Katera prevozna sredstva ste imeli?
Imeli smo navadne vozove s konjsko ali volovsko vprego. Avtomobilov si nismo mogli privoščiti, avtobus pa je peljal le enkrat na dan. Veliko pa smo prevozili s kolesi. Namesto avtomobilov smo se vozili tudi z mopedi, seveda, kdor ga je imel,  ne pa otroci.

3. Kako hitro ste lahko vozili?
Če je bil konj mlad in močan, ali če sta bila vprežena celo dva,  je voz lahko šel kar hitro. Hitrost vožnje je bila večinoma odvisna od konja. Avtobus ali moped pa tako hitro, kot vozimo danes, nista mogla peljati.
 
 

4. Katera prometna pravila ste morali upoštevati?
Prometna pravila se niso veliko spremenila, razen da je danes treba upoštevati veliko več podrobnosti. Včasih npr. ni bilo toliko avtocest, ni bilo veliko semaforjev…

5. Kako gost je bil promet ?
Ni bilo veliko prometa. Največ prometa je bilo, ker so vozili pesek iz Moravč v Domžale. Takrat so bile majhne kolone. Na Studencu se je včasih nabrala ťkolonaŤ voz, ker so pri studenčku napajali konje, vendar to ni bilo tako nevarno, pa tudi onesnaževali niso.

6. Kako ste hodili v šolo?
Otroci z vasi smo se zbrali skupaj in peš odšli v šolo. Med potjo se je vedno še kdo pridružil.

7. Ali je bila vaša pot v šolo varna? Zakaj ja, zakaj ne?
Bila je bolj varna kot danes, saj ni bilo tako veliko prometa. Vozili so bolj počasi. Vsa prevozna sredstva so tudi bolj ropotala, tako da smo jih pravočasno slišali in se umaknili k robu ceste. Držali smo se reda.

8. Iz katerih krajev so bili učenci?
Bili smo iz Studenca, Škocjana, Brezja in Krtine. Učenci iz Kokošenj, Zaloga in Rače so hodili v šolo k Sv. Trojici.

           Spraševala je Ana Kovač, 4.r.
           Odgovarjal je njen stari ata.                                                                                                                NAZAJ