RAZISKOVALNA NALOGA

CUM  GRANO  SALIS

PREVZETE BESEDE  IN  BESEDNE ZVEZE  V  NEUMETNOSTNIH  ZVRSTEH JEZIKA

bulletRaziskovalke:
bulletMentorica:

lineeyes

I.  UVOD

Zakaj smo se odločile za raziskovalno nalogo?

Mladinska pisateljica Janja Vidmar je v svojem članku z naslovom Na pomoč!, ki je bil objavljen 8. septembra 2001 v Sobotni prilogi dnevnika Delo, zapisala naslednjo misel: »Neka novinarka me vabi na radijski nočni klepet. Joj, spet se bom morala naučiti cel slovar tujk, da bom v svoje odgovore vnesla nadih svetovljanstva in intelektualizma! Bljek, pa še njihov pomen se bom morala guliti na pamet, da me kdo ne ujame nepripravljene!«

Ta izjava je v nas vzbudila zanimanje, zato smo hotele najti odgovore na naslednja vprašanja:

 

II. TEORETIČNI DEL

1.       Pomen pojma prevzeta beseda in besedna zveza

 

Kaj pomeni pojem prevzeta beseda in besedna zveza?  Odgovor na to vprašanje smo poiskale v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v Enciklopediji slovenskega jezika in v Slovenskem pravopisu.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)

Pri iztočnici prevzet smo znotraj osnovnih pomenov besede našle tudi odtenek:

prevzeta beseda - iz drugih jezikov prevzete besede.

Pri iztočnici tujka pa smo v geselskem članku našle štiri osnovne pomene. Eden izmed teh je:

tujka – beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk/mednarodne tujke; lingv. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojajočemu si jeziku.

Enciklopedija slovenskega jezika

Tujka 1. prevzeta beseda, ki ni povsem prilagojena slovenščini, npr. jazz;

2. v starejšem pojmovanju iz zahodnoevropskih in klasičnih jezikov prevzeta beseda,    npr. avto, kros, nacionalen nasproti domačemu naroden, emocija nasproti čut, hiša, rotovž (oboje iz nemščine).

Prevzeta beseda – beseda, ki se v kateri jezik dobi iz kakega drugega jezika (ali v knjižni jezik iz kakega narečja istega jezika), npr. knez, križ, hiša, avto, džez, allegro, dekadenca, ford, Petrarka, Shakespeare, Moskva – gostuvanje, berek. Je lahko občno ali lastno ime: občno imenujemo sposojenka, če je jeziku prevzemalcu glasovno, pisno, pravopisno, naglasno, oblikoslovno in skladenjsko prilagojena; če pa ni, ji pravimo tujka.

Lastna imena, ki so jeziku prevzemalcu povsem prilagojena, se imenujejo podomačena imena (Petrarka, Moskva). Tista lastna imena, ki pa niso prilagojena  (Shakespeare,  -rja, Goethe, -ja, Boccaccio, -a), imenujemo polcitatna. Besed, ki jih delamo iz prevzetih besed, nimamo za prevzete (npr. hišica, dekadenten, Petrarkov, džezovstvo, Shakespearjanec, ničejanec), na pol prevzete jih upravičeno imenujemo le glede na njihov morfemski sestav.

Slovenski pravopis

Prevzete besede in besedne zveze so občna ali lastna imena, npr. kultura, vojna, jazz, džezva, a priori, Tolstoj, New York. Slovenski knjižni jezik si jih lahko prilagaja glede na izgovor in pisavo, glede na oblike ali rabo, pa tudi glede njihovih posameznih delov (morfemov).

Prevzeta občna imena ali besedne zveze in lastna imena podomačujemo v izgovoru, oblikoslovju in skladenjski rabi. V pisavi ločimo delno in popolno poslovenitev. Popolnoma poslovenjene občne prevzete besede imenujemo izposojenke (kultura, miting, vojna, džezva), lastna imena pa podomačena lastna imena (Zevs, Šmid, Petrarka); tako je tudi z besednimi zvezami (npr. a konto).

Deloma poslovenjene občne besede (npr. le govorno in/ali oblikoslovno) imenujemo tujke (show, jazz), deloma poslovenjena lastna imena (Shakespeare, Shakespearja) pa polcitatna lastna imena; enako je z besednimi zvezami (New York, New Yorka, corpus delicti, corpusa delicti).

Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena se pišejo kakor v jeziku, iz katerega izhajajo.

Polprevzete besede so v slovenščini nastale iz prevzetih besed ali njihovih delov in domačih obrazil (ničejanec, šovinističen, nervozen).

V slovenska besedila prihajajo tudi citatne besede in besedne zveze ali cele povedi (npr. To be or not to be: that is the question, Panta rhei, first lady, enfant terrible, deus ex machina). Ker niso sestavine slovenskega jezika, se pišejo, izgovarjajo in pregibajo ter vežejo druga z drugo tako kot v izvornem jeziku.

1. občna imena

2. lastna imena

kultura, miting, jazz, križ, hiša, avto, allegro

Petrarka, Shakespeare, Moskva, New York

                                                                                                                                               

POPOLNA POSLOVENITEV

izposojenke

podomačena lastna imena

miting, križ, hiša, barva, čeber, šipa, vitez,   žebelj

a konto

imena in priimki: Štefan, Žan, Frenki, Šmid, Flajšman, Laslo

zemljepisna imena: Rim, Pariz, Moskva, Videm, Švica, Anglija

Izposojenke, poslovenjene besedne zveze ter podomačena lastna imena so popolnoma prilagojene zgradbenim lastnostim prvin slovenskega knjižnega jezika.

                                                                                                                                               

DELNA POSLOVENITEV

 

tujke, tuje besedne zveze

polcitatna lastna imena

show, showa; jazz, jazza;

corpus delicti, corpusa delicti

Shakespeare, Shakespearja; Goethe, Goetheja; Boccaccio, Boccaccia; New York, New Yorka;

Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena se pišejo kakor v jeziku, iz katerega izhajajo.

POLPREVZETE  BESEDE IN  BESEDNE  ZVEZE

 Nastale so iz prevzetih besed ali le delov in domačih obrazil: šovinističen, nervoze, džezovstvo, ničejanec, hišica, dekadenten, Shakespearjanec, Petrarkov.

CITATNE  BESEDE IN  BESEDNE  ZVEZE ALI  POVEDI

 

Vedno se pišejo kot v originalnem jeziku. Spreminjajo se po zakonih jezika iz katerega izhajajo:

To be or not to be: that is the question.  Panta rhei. Bis dat qui cito dat.

enfant terrible, deus ex machina,   cum grano salis ...

 

2.  Eponimi

 

To so besede, ki so izpeljane iz imen ljudi in jih lahko štejemo med prevzete besede, če so izpeljane iz tujih lastnih imen. Lahko so:

    - izpeljanke iz mitoloških oz. fiktivnih imen (Ahilova peta),

    - pridevniški eponimi (shakespearski, platonski),

    - pravi eponimi (ohm, pascal, avgust, grog).

Nekaj najzanimivejših besed, izpeljanih iz tujih lastnih imen:

akademija (ime nekaterih visokih ali srednjih strokovnih šol; društvo znanstvenikov); iz imena atenskega gaja, posvečenega spominu junaka Akadema;

baraba (ničvreden človek, malopridnež); iz imena biblijskega razbojnika Baraba;

bešamel (posebna vrsta omake); iz priimka kuharja L. Bechamela;

doberman (pasma psov); poimenovanje po pasjem rejcu Dobermannu;

flobert (vrsta manjše puške); poimenovanje po izumitelju N. Flaubertu;

fuksija (lončnica z velikimi visečimi cvetovi); poimenovanje po nemškem zdravniku in botaniku L.Fuchsu;

giljotina (naprava za obglavljanje obsojencev); poimenovanje po J.I. Guillotinu;

gobelin (ročno tkana stenska slika z umetniškimi upodobitvami); poimenovana po pariškem tovarnarju G. Gobelinu;

grog (vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja); poimenovana po vzdevku Ol-Grogram, kot so klicali admirala E. Vernona;

huligan (mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme); po priimku irske družine Hooligan, iz katere naj bi izšlo več huliganov;

kamelija (zimzelen okrasni grm); po moravskem patru jezuitu G. J. Kamelu;

kondom (tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud); poimenovanje po londonskem zdravniku Condomu;

magnolija (okrasno drevo); po francoskem botaniku P. Magnolu;

makadam (površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska); po škotskem strokovnjaku za ceste McAdamu;

mansarda (podstrešno stanovanje); iz priimka arhitekta F. Mansarda, ki je prvi gradil taka stanovanja;

mecen (kdor prostovoljno gmotno podpira znanstvenike, umetnike); poimenovanje po priimku rimskega podpornika umetnikov in učenjakov Caiusa Cilniusa Maecenasa;

mentor (vodnik; učitelj; svetovalec mladega človeka); Mentor je bilo ime Odisejevemu prijatelju, ki mu je Odisej ob odhodu na trojansko vojno zaupal skrb za dom in vzgojo sina Telemaha;

nikotin (zelo strupena snov v tobaku); poimenovanje po francoskem učenjaku in veleposlaniku na Portugalskem J. Nicotu;

oskar (zlata figura, ki jo od leta 1928 kot nagrado za vrhunske dosežke podeljuje Ameriška filmska akademija); poimenovanje po uslužbenkinem stricu Oscarju Piercu, ki je bil kmet in se je ukvarjal s pridelovanjem pšenice in sadja;

sadizem (doživljanje užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga); iz priimka francoskega pisatelja (Marquis de Sade);

saksofon (pihalni instrument); zloženka iz prvega dela priimka Saxa in iz gr. besede phone;

salmonela (črevesna bakterija); poimenovanje po odkritelju, ameriškem bakteriologu D. E. Salmonu;

sendvič (obložen kruhek) po lordu Sandwichu, ki si je pomagal z obloženimi kruhki, da mu ne bi bilo treba zaradi kosila ali večerje prenehati kartati;

šovinizem (prepričanje o večvrednosti lastnega naroda); po Napoleonovem vojaku Nicolasu Chauvinu, ki je bil pretiran rodoljub;

žiletka (britvica); poimenovanje po iznajditelju britvice, ameriškem podjetniku King Camp Gillete.

3.       Zgodovina prevzemanja besed in besednih zvez

Če pogledamo daleč nazaj v antiko, ugotovimo, da so bili Grki jezikovno zelo tenkočuten narod in niso dovolili vdora tujih besed v svoj jezik, čeprav bi lahko svojemu filozofskemu besedišču primešali perzijske in egiptovske izraze. Kljub temu pa tudi oni niso bili čisto imuni za tuje primesi v svojem jeziku. Od plemen, ki so pred njimi živela na tistem ozemlju, so prevzeli določene koristne predmete in s tem tudi poimenovanja zanje. Rimljani so bili v primerjavi z Grki v drugačnem položaju. Vso višjo izobrazbo in omiko so prevzeli od Grkov. Ker je bil njihov jezik revnejši od grščine, so bili prisiljeni prevzeti od njih tudi poimenovanja za nove znanstvene pojme.  Tako so se v latinščini pojavile grške besede, ki pa so jih svojemu jeziku zvesti Rimljani podredili zakonom latinskega jezika. To je bil razlog, da so nastali besedni pari kot
gr. philosophia – lat. philosophia,
gr. musike – lat. musica,
gr. grammatike – lat. grammatica.
Kjerkoli se je dalo, so grškemu izrazu poiskali ustrezen latinski prevod. Če pogledamo Ciceronove spise, vidimo, da je ta rimski filozof  kljub popolni odvisnosti od Grkov rabil le peščico grških izrazov. Kadarkoli je bilo le mogoče, je prevedel ter ustvaril svoje, grškemu enakovredno izrazoslovje. Cicero ni trpel izrazov, kot so criterium, physiologia, ironia. Namesto njih je uporabil svoje izraze regula, indicium, naturae ratio, irrisio.

Tudi slovnice so se Rimljani učili pri Grkih. Jezikovna zavest in tenak čut za čistost domače govorice jim nista dovoljevala, da bi slepo prevzemali slovnična pravila od Grkov, zato so izraze, kolikor se je le dalo, prevedli v svoj jezik. Celo v dobi, ko je grška kultura v rimski državi najbolj cvetela, ko je bila grščina drugi državni jezik, ki so ga vsi izobraženci govorili  tako gladko kot materinščino, ni nihče rabil toliko prevzetih izrazov, kot jih po nepotrebnem uporabljamo mi. Raba prevzetih besed je takrat pomenila neomikanost. To pomeni, da so vsako prevzeto besedo v primerjavi z domačo imeli za manjvredno, saj so menili, da domačemu jeziku jemlje umetniško vrednost.

4.       Prevzete besede in besedne zveze v slovenščini

V slovenskem jeziku je stanje povsem drugačno. Iz drugih jezikov so k nam skoraj ves čas bolj ali manj intenzivno prihajale tuje besede in besedne zveze. Nekaj prevzetih besed in besednih zvez smo Slovenci prinesli iz prvotne domovine, kjer so jih Slovani prevzeli od Germanov, zlasti Gotov (bukve, cerkev, cesar, deska, hleb, hlev, holm, knez), še več pa so jih dobili v novih seliščih od Nemcev in romanskih narodov po pokristjanjenju. Vse te besede spadajo med izposojenke. Med izposojenke, ki jih že dolgo prištevamo med svoje besede, sodijo besede germanskega izvora (barva, čeber, hiša, izba, luknja, post, šipa, škoda, vitez, žebelj),  romanskega izvora ( denar, fužina, manjkati, peljati), turškega izvora (kava, klobuk, top, žep). Med izposojenke sodijo tudi besede barka, bron, češplja, češnja, hruška, lev, lilija, olje, osel, puška, čeprav nam zvenijo povsem domače. Dalje besede, ki označujejo cerkvene obrede, praznike in nazive: opat, škof, papež, maša, procesija, pridiga, evangelij, advent, aleluja, binkošti, oltar, tabernakelj, monštranca, kelih, ciborij, štola.

Mnogo izrazov je prišlo v naš jezik v 19. st., v dobi narodnega preporoda predvsem iz ruščine in češčine, pa tudi iz poljščine in srbohrvaščine: čustvo, ličinka, nežen, odobriti, ogrožati, polkovnik, požrtvovalen, prosveta, razočarati, skromen, slog, sloj, sposoben, svež, točka, točen, žezlo (vsi iz ruščine ali češčine); dojem, lepenka, listina, naslov, okolnost, posadka, sadra, stroj, vloga, vzor, zemljevid (iz češčine); strog, ustava, vpliv (iz poljščine); dražesten, krut, muka, naknaden, pamtivek, predlog, pročelje (iz srbohrvaščine).

V naš jezik so prihajale in še prihajajo besede in besedne zveze iz tujih jezikov, in sicer z razvojem znanosti in tehnike ter športa. Pojavljajo se kot splošni in strokovni pojmi  - predvsem  v znanstvenem in časnikarskem jeziku, pa tudi v umetnostnih besedilih. Marsikdo se niti ne zaveda, da pri sporočanju uporablja tuje izraze, ki jih mora tisti, kateremu je sporočilo namenjeno, tudi razumeti.

Pri svojem delu smo si pomagale pretežno s Slovarjem tujk, ki razlaga 30 000 gesel. Večino  predstavljajo besede latinskega, grškega in francoskega izvora. Med prevzetimi besedami včasih ni zaznati meje med tujko in izposojenko. Večidel so pisane tako, kot jih izgovarjamo. Izjema so manj rabljeni, še ne udomačeni pojmi, nekateri strokovni pojmi in pojmi, pri katerih se je iz določenih razlogov bolj uveljavilo etimološko pisanje (tako kot v jeziku, iz katerega izhajajo). Vsak jezik si prevzete besede prilagaja in oblikuje po svojih zakonih, tako tudi slovenski jezik.  Sprejema jih iz različnih jezikov (iz pisanih ali ustnih virov, naravnost ali posredno preko drugih jezikov), vendar obstajajo osnovna pravila pri prehajanju iz tujega jezika v slovenski jezik. To velja predvsem za latinsko-grške tujke.

Obstajajo tudi slovenske besede, ki so dobile končnico iz latinščine ali grščine. Lep primer je npr. beseda »prevarant«. Po zgledu prevzetih besed jubilant in muzikant je slovenski osnovi dodana končnica -ant, kar ji daje ostrejši pomen. Končnica -ant  ima podoben pomen kot  priponi  -uh in -avt v besedah skopuh, zmikavt.

5.       Lastnosti prevzetih besed in besednih zvez

Jezik je živ organizem, spremenljiv je v času in prostoru. Je izrazno sredstvo, s katerim povemo, kaj mislimo. Zaradi nenehnih izumov, odkritij in novih spoznanj neprestano nastajajo nova poimenovanja. Tu nastopijo latinsko-grški izrazi, ki so preživeli stoletja in tisočletja in predstavljajo vez med novodobno in antično kulturo ter kažejo, kje ima moderna evropska znanost svoje korenine. To so tako imenovane mednarodne prevzete besede in besedne zveze, ki jih rabimo v znanstvenih in tehničnih panogah in jezik bogatijo.

Zgodi pa se, da si nekateri jeziki ustvarijo za nove pojme svoje izraze, ne da bi se pri tem oprli na klasična jezika. Pri prevzemanju takih besed bi tudi pri nas morali biti previdnejši, saj največkrat že obstaja  ustreznejši slovenski izraz. Prav te prevzete besede lahko predstavljajo nevarnost za slovenski jezik. Ker se našemu jeziku največkrat ne prilegajo niti po pisni niti po glasovni sestavi, so nepotrebne. To so spačenke iz nemščine (šefla, ajmoht, šnicelj), v zadnjem času pa predvsem besede iz angleščine (blu džins, genetski inženiring, sprej).

Tipična lastnost prevzetih besed je kratkoživost. Velika večina tistih, ki so se pojavile v obdobju klasike, je danes deloma povsem odmrla, deloma pa je spremenila svoj prvotni pomen: delikatesa danes pomeni nekaj drugega kot prvotno (nežnost, tankočutnost), prav tako sentimentalnost (v obdobju angleške romantike vzgoja srca).

Kadar nek predmet ni več uporaben, ga zamenja nekaj sodobnejšega, naprednejšega. Tako se zgodi, da z izginotjem neke predmetnosti postane odvečen tudi izraz: besede zastarijo in izginejo.Beseda živi le še v besedilih, na papirju. Danes na primer kruh kupimo v trgovini ali pri peku; če ga zamesi mama, uporabi plastično posodo namenjeno hitremu vzhajanju testa, imenuje se tupperware in  nič več nečke.

Že obstoječim besedam dodeljujemo tudi nove pomene, zaradi česar nastajajo večpomenke. Jezik se razvija. Znani slovenski znanstvenik in esejist dr. Alojz Ihan2 ugotavlja, da je raziskovanje bolj ali manj le izpopolnjevanje jezika in izostrovanje pomena posameznih besed in pojmov. Je le natančno popisovanje sveta, ki nas obdaja.

III. PRAKTIČNI DEL

1. Sleng

Enciklopedija slovenskega jezika razlaga, da je sleng ena izmed interesnih govoric iz podzvrstnega snopa socialnih zvrsti. Za sleng je značilna nenavadnost izražanja, zlasti v poimenovanju tistih predmetnosti, ki so za to obdobje odraščanja zanimiva: spolnost, zavračanje urejenosti, zavračanje družbenih norm, upiranje spoštovanju pravil. V ospredju je predvsem čustvo, čutnost. Predmet interesa pa se hitro menja. Kar je danes in, bo zelo hitro avt.

1.1.    Značilnosti  obdobja odraščanja

Da bi bolje razumeli govorico najstnikov, je treba pobližje spoznati značilnosti obdobja odraščanja.

Obdobje odraščanja traja od približno enajstega do šestnajstega leta starosti. Največ sprememb v tem obdobju se zgodi ravno v naši starosti, to je med dvanajstim in štirinajstim letom in se strokovno imenuje puberteta. Je tretje najpomembnejše obdobje v človekovem življenju, ko se človek obrne vase in tehta veljavne moralne norme in pravila. To je tudi čas intenzivnih sprememb v telesnem in duševnem razvoju:

Pojavijo se spremembe glede doživljanja samega sebe in svojega telesa.

Odnos do vrstnikov postaja vse pomembnejši in zahteva veliko časa in truda, saj je treba najti svojo socialno vlogo ravno med vrstniki in ne več v družini.

Zavzeti je treba nek nov odnos do nasprotnega spola in znajti se je treba v spolnih stikih. Dekleta so spolno zrela nekoliko prej kot fantje, zato se zanimajo za starejše fante, fantje v teh letih pa postanejo nasilni.

Zavračajo avtoriteto in nasprotujejo staršem.

Zaradi spoznanja o minljivosti vsega se pojavi močna težnja po samostojnosti.

Glasnost pri govorjenju in poslušanju glasbe je normalen pojav. Psihologi so ugotovili, da poskušamo najstniki na ta način nevtralizirati spolno napetost. Glasbena zvrst, ki je v tem obdobju najzanimivejša, ima posebne vrednote. Posnemanje zunanjega izgleda pevcev pomeni, da se strinjamo s sporočili pesmi, ki jih pojejo.

Vzporedno z naštetim pa se pojavlja problem preživljanja prostega časa, ki ga nekateri porabijo za gledanje televizije. To je tudi eden od razlogov, da se v besedišču najstnikov pojavlja toliko angleških besed: najbolj gledane oddaje so MTV in ameriške nadaljevanke, katerih junaki so naši vzorniki. Da bi ugotovile, ali naštete težave pestijo tudi naše vrstnike, smo v 7. c in 8.b razredu izvedle anonimno anketo. Najzanimivejše izjave prilagamo k dodatku naše raziskovalne naloge. Besedišče, ki ga uporabljamo v pogovoru ali v člankih in pesmih objavljenih v šolskem časopisu Štepc Times, je tipično najstniško. Na tak način želimo izraziti pripadnost drugačnemu vrednostnemu sistemu, in sicer kot nasprotje ustaljenemu. Sleng nam pomeni predvsem sredstvo, s katerim preverjamo, ali so odrasli strpni do naše drugačnosti.

V časopisu Mladina je Gimnazija Vič objavila svoje raziskave o slengu srednješolcev. Nameravajo izdati še slovar takih izrazov, ki niso le prevzeti iz tujih jezikov, ampak so tudi izvirni slovenski izrazi, ki jih srednješolci uporabljajo v pogovoru. Naš namen pa je ugotoviti, katere prevzete besede in besedne zveze uporabljamo učenci naše šole, in določiti njihov izvor. Vse smo zapisale fonetično, tako kot tudi sicer pisni sporočamo.

 

1.2.    Šolsko glasilo ŠTEPC TIMES

Obvestilo na oglasni deski vabi učence, da oddajajo svoje prispevke za šolski časopis.

Zbirka izrazov, ki smo jih zbrale ob prebiranju našega časopisa in v pogovoru na hodnikih šole:

  • Gremo densat!                                                 /dance/- angl.
  • Dons sm ful hepi, ej!                                       /full, happy/- angl.
  • Blo je okej.                                                       /OK/- angl.
  • Ta obleka je kul.                                              /cool/- angl.
  • Dons je use šit. /shit/- angl.
  • U čem je pojnt?                                               /point/- angl.
  • Gremo igrt basket!                                          /basketball/- angl.
  • Kok je blo izi!                                                   /easy/- angl.
  • Blo je čist simpl.                                               /simple/- angl.
  • Čist brez keša sm.                                           /cash/- angl.
  • Ful je dobr avto, not pa še boljša bejba.      /Full, baby/- angl.
  • Džoukam se!                                                    /joke/- angl.
  • Blo je ogromn folka.                                        /folk/- angl.
  • Sori za učer!                                                     /sorry/- angl.
  • Prjatli so mega.                                               /mega/- gr.
  • Moj fotr je ful tečn.                                           /full/- angl.
  • Odmakn fuse!                                                   /foot/- angl.
  • Dons grem fišat.                                               /fish/- angl.
  • Kva delaš u moji  rum?                                   /room/- angl.
  • Joj, kok je to v bedu!                                        /bad/- angl.
  • Spet sm dobu šut.                                            /Schuß/- nem.
  • Dons smo se fajtal.                                          /fight/- angl.
  • Predstava je bla dbest. /the best/- angl.
  • Kok dobr klas!                                                  /class/- angl.
  • Kok si model/mudelar.                                    /model/- fr. (iz ital.)
  • Ful si fensi!                                                        /full, fancy/- angl.
  • Mejbi pridem dons.                                          /maybe/- angl.
  • Si ju jutr.                                                             /see you/- angl.
  • Fajn se mej, baj!                                               /fine, bye/- angl.
  • Midve sva najboljše frendice.                         /friends/- angl.
  • Šli so v diskača.                                                /disco/- angl. (iz. lat.)
  • Kakšn repar!                                                       /rape/- angl.
  • Majkemi, da je res.                                            /majkemi/- sh.
  • Šit stari, kr šus sm fasu!                                    /shit/- angl.
  • Dej mi knjigo, pliz!                                             /please/- angl.
  • Ful si hot.                                                             /full, hot/- angl.
  • Ti si krejzi krava.                                                 /crazy/- angl.
  • Dej mi gimi fajf.                                                   /Give me five/- angl.
  • Dej mi gimič.                                                       /Give me five/- angl.
  • Dej mir, luzer!                                                      /looser/- angl.
  • Kok si glup!                                                          /glup/- sh.
  • Tvoj frend ma ful dobre  šuze.                           /friend, shoes/- angl.
  • Ker dobr tip!                                                          /type/- angl.
  • Pejmo igrt fuzbal.                                                 /Fußball/- nem.
  • Dbest, stari!                                                            /the best/- angl.
  • Psa grem vokat.                                                    /walk/- angl.
  • Mesič mi je poslov.                                              /message/- angl.
  • Haj!                                                                          /Hi!/- angl.
  • Kakšna foksica si!                                                 /fox/- angl.
  • Učeri je bla ful dobra parti!                                   /Full, party/- angl.
  • Dej, mal se skuliri!                                                 /cool/- angl.
  • Ful si faca.                                                               /full, face/- angl.
  • Mi smo skejtrji.                                                       /skater/- angl.
  • Tenks za vse.                                                          /thanks/- angl.
  • On je moj bodigard.                                               /bodyguard/- angl.
  • Ful dobra song.                                                       /full, song/- angl.
  • Povem ti, tale hauz je pa ful u bedu.                    /house, bad/- angl.
  • Učer sm gledu en muvi o vojakih.                        /movie/- angl.
  • Barbara in Kristina sta dbest singerici na šol.    /the best singers/- angl.
  • Ona je ful bed prfoksa.                                           /full, bad/- angl.
  • Jo, men a prideš dons?                                         /man/- angl.
  • A ni on ful kjut?                                                       /full, cute/- angl.
  • Katja je ful dželes.                                                 /jealous/– angl.
  • Kok kej lajf, pa to?                                                 /life/- angl.
  • Men je olrajt.                                                          /all right/- angl.
  • Dej mi en špil.                                                       /Spiel/- nem.
  • Kolk si dau za bajk?                                             /bike/- angl.
  • Ta moda je že čist aut.                                         /out/- angl.
  • Pardon.                                                                  /pardon/- fr.
  • Ti si ful in!                                                              /full, in/- angl.
  • To je moj biznis.                                                   /business/- angl.
  • Kok lep ringlšpil!                                                  /Ringelspiel/- nem.
  • To je dobr dil.                                                       /deal – angl.
  • Kmal ns čakajo eksterci.                                    /externus/- lat.
  • Jesss.                                                                    /yes/- angl.
  • Pridem prec k bom zrediran.                             /ready/- angl.

Izvor prevzetih besed in besednih zvez v odstotkih:

lat.

fr.

ang.

nem.

sh.

1,5

1,5

90

4,2

2,8

Izvor prevzetih besed in besednih zvez v izbranih primerih je povsem jasen: skoraj v vsakem stavku je vsaj ena beseda vzeta iz angleškega jezika. Število besed nemškega in francoskega izvora je zanemarljivo. Rezultati bi bili verjetno drugačni, če bi iskale izraze npr. na mariborskih ali novogoriških šolah. Predpostavljamo, da bi na mariborskem območju naletele na več nemških, na novogoriškem pa na več italijanskih besed. Angleščina ima na slovenščino še posebej močan vpliv zlasti zaradi tega, ker je prvi tuji jezik na skoraj vseh osnovnih in srednjih šolah, pa tudi na nekaterih fakultetah so izpiti iz angleškega jezika obvezni. Ker ta vpliv traja že 50 let, nas ne preseneča, da slovenščina prevzema sorazmerno veliko besed moderne civilizacije in kulture prav iz tega jezika tudi v druge interesne govorice in ne le v sleng. Po drugi strani pa prihajajo k nam angleške besede tudi z računalnikom in internetom. Živimo v času informatike in računalništva, ki sta se razvila na anglo-ameriškem govornem področju. Kljub ustreznim programom v slovenskem jeziku je angleščina jezik, na katerega naletimo pri delu z računalnikom.

Pesem, ki jo je Julija napisala med lanskimi počitnicami, je odsev vsega, kar prinese puberteta:

Zjutr sm se prov dobr mela

K sm na klopci sedela

Rugala folk u glavo tko mal za zabavo

Pol sm se pa po Štepcu šetala

Pa s frendicami četala

Vidmo enga k nam vedno sika

Zravn ma parkiran svoj Uno

Mi ps s..... s štrika, se poščije na gumo

Model začne težit k stara mama

Si mislm: glava me boli, morm s..... še sama

 

Kasnej grem u Leclerc – mal u nabavo

Srečam tm pr sadje zelenja eno kravo

Hi, kako si? Mi je morila

Supr zgledaš! Jst sm se pa mal zredila...

Ampk ni dost da mi je una težila

Še bajk so mi dapnl k sm ga pred štacuno pustila

 

K sm pršla domov, sm se sam zvrnila na stov

Čaku me je dev, ampk žur se je komi začev

                                                                        Julija

 

 

  

V vsakdanjem jeziku za nas mlade besede izgubljajo pomen ali pa ga spremenijo. Besede  nato jemljemo iz drugih jezikov, najpogosteje iz angleščine. Nekateri nas zaradi tega obsojajo. Krivi smo. Ne glede na tiste, od katerih smo jih prevzeli, in kljub okolju, v katerem jih uporabljamo. Krivi smo. Vendar nismo edini. Tudi časnikarji in razumniki pogosto zanemarjajo čiste slovenske izraze in v svoje besedišče raje uvrščajo razne prevzete besede, da se zdi njihovo sporočanje bolj strokovno. Krivi smo. Vendar je tudi to del našega vsakdana.

2.       Učbenik Vzpon meščanstva

 

Predvidevale smo, da bomo v zgodovinskem učbeniku naletele na veliko število prevzetih besed in besednih zvez. Z raziskovanjem smo si tudi želele olajšati učenje, saj ta učbenik uporabljamo pri pouku zgodovine. Analizirale smo prvo poglavje z naslovom Odkritja: človek, svet, vesolje. Vsako prevzeto besedo ali besedno zvezo smo izpisale in poiskale njen pomen in izvor. Zanimal nas je predvsem izvor.

  • Levantinsko blago
  • svilena ali polsvilena tkanina za ženske obleke, prvotno iz Levante – franc.
  • milja
  • dolžinska mera, različna v raznih deželah – lat.
  • proces
  • tok, v katerem se kaj dogaja, razvija, spreminja – lat.
  • konkretno
  • natančno, krajevno, časovno itd. – lat.
  • astrolab
  • starinska naprava za določanje položaja zvezd – gr.
  • astronomija
  • veda, ki proučuje nebesna telesa in zvezde – gr.
  • kompas
  • naprava za določanje strani neba – ital.
  • mehanizem
  • notranji, funkcionalni ustroj stroja ali priprave – gr.
  • portulan
  • prvi pomorski zemljevid, narisan na pergament, s prikazom določene obale in pristanišč ob njej – lat.
  • sekstant
  • naprava za določanje položaja ladje s pomočjo merjenja višine nebesnih teles – lat.
  • muškatni oreh
  • dišavni orešček tropičnega muškatovca – ital.
  • droga
  • surovina za pripravljanje zdravil, barv itd., navadno posušena zelišča ali kemikalije – fr.
  • ekvator
  • ravnik, namišljeni krog, ki deli zemeljsko oblo na dva enaka dela, severno in južno – lat.
  • informacija
  • obvestilo, sporočilo, poizvedba o čem – lat.
  • inštrument
  • orodje, priprava; glasbilo – lat.
  • pilot
  • kdor vodi, krmari letalo ali zrakoplov; letalec – fr.
  • geometrija
  • mat. nauk, ki se ukvarja s točkami, premicami, ploskvami in telesi – gr.
  • naiven
  • prostodušen, naraven, neprisiljen, naravno preprost; tudi: 1.) ki rad verjame zaradi svoje neikušenosti, nerazsodnosti; 2.) ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti – fr.
  • generacija
  • posamezniki, ki živijo v približno istem času, rod, pokolenje – lat.
  • karavela
  • večja jadrnica s tremi jambori – špan.
  • kabina
  • sobica, celica, manjši prostor, določen v posebne namene – fr.
  • tip
  • vzorec, obrazec česa; prvotna, osnovna oblika, zgled, primer česa – lat.
  • koledar
  • knjiga ipd. z delitvijo leta na mesece, tedne in dneve – lat.
  • ilustracija
  • razlage ali ponazoritev besedila s slikami – lat.
  • monopol
  • izključna pravica – gr.
  • kolonija
  • dežela, ki je pod oblastjo druge države, od katere je prostorsko ločena – lat.

  • imperij
  • cesarstvo, ime velikih monarhističnih držav, pozneje kolonialnih velesil – lat.
  • kartografija
  • nauk o upodabljanju zemeljske površine s kartami ali zemljevidi – lat.
  • ocena
  • oznaka – gr.
  • pirat
  • ropar, morski razbojnik – lat.
  • melona
  • vrsta sočnih in sladkih buč – fr.
  • kultura
  • gospodarski, znanstveni, naravni itd. razvoj človeka – lat.
  • religija
  • verstvo, veroizpoved – lat.
  • tekstil
  • tkanine in pletenine – lat.
  • rasa
  • biološka skupina ljudi z različnimi značilnostmi: barvo kože, las, itd. – fr. in ital.
  • plantaža
  • nasad – fr.
  • tobak
  • vrsta kulture, katere listi se uporabljajo za kajenje – špan.
  • civilizacija
  • ena izmed stopenj v zgodovinskem razvoju človeštva – fr.
  • inflacija
  • poplava bankovcev v obtoku, razvrednotenje denarja zaradi pretiranega izdajanja bankovcev brez pravega kritja – lat.
  • misijonar
  • duhovnik, ki oznanja krščanstvo med drugoverci – fr.
  • pogan
  • mnogobožec, brezverec, brezbožnik – lat.
  • tradicija
  • prenašanje verovanj, običajev, navad itd. iz roda v rod – lat.
  • epidemija
  • izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni – fr.
  • gripa
  • zelo nalezljiva bolezen z vnetjem dihal, omotico – fr.
  • politika
  • dejavnost drž. oblasti na različnih področjih – lat.
  • fevdalizem
  • srednjeveški družbeni sistem – lat.
  • banka
  • vrsta zavodov ali organizacij za denarni promet – fr. iz ital.
  • palača
  • dvor, razkošna zgradba – ital.
  • republika
  • oblika drž. ureditve – fr.
  • formalen
  • oblikoven, zunanji, ki se tiče le videza ali oblike, ne vsebine – lat.
  • fin
  • droben, nežen – fr.
  • musliman
  • pravovernik, pripadnik islamske vere – tur.
  • kristal
  • tanko, brušeno steklo – gr.
  • kokon
  • zapredek, mešiček, v katerega se zaprejo bube nekaterih žuželk – fr.
  • perspektiva
  • slikarska predstavitev predmeta, kot ga vidi oko opazovalca glede na položaj, velikost, jasnost, barvo – lat.
  • vila
  • dvorec; letoviški dvorec ali hiša z vrtom zlasti v mestu – lat.
  • antika
  • doba v zgodovini človeštva, ki obsega grško in rimsko družbo v starem veku – lat.
  • moderen
  • sodoben, ustrezen modi – fr.
  • klasična latinščina
  • latinščina, kakršno so govorili in pisali v antiki, drugačna od srednjeveške latinščine – lat.
  • arhitektura
  • stavbarstvo, tudi stavba – lat.
  • filozofija
  • nauk o najsplošnejših zakonih gibanja in razvoja narave, človeške družbe in mišljenja – gr.
  • renesansa
  • kulturno gibanje v Zah. Evropi od 14.-16. stol., prerod – fr.
  • material
  • snov, surovina, potreba v kak namen, gradivo – lat.
  • muzej
  • ustanova, kjer so urejene in razstavljene razne zbirke s področja znanosti in umetnosti – lat.
  • humanizem
  • napredno kulturno gibanje v dobi renesanse v 14.-16. stol. – nem.
  • katoličan
  • pripadnik rimsko-katoliške cerkve – gr.
  • avtor
  • začetnik, ustanovitelj česa; pisec, pisatelj – lat.
  • motiv
  • nagib, pobuda za kaj (vzrok, razlog, namen, glavna misel) – ital.
  • matematika
  • znanost o lastnostih in medsebojnih odnosih; vključuje elementarno, višjo in uporabno matematiko – gr.
  • kemija
  • znanost o lastnostih in sestavi snovi ter zakonih, po katerih se spreminja – gr.
  • medicina
  • zdravstvo, zdravniška veda – lat.
  • biologija
  • življenjeslovje, znanost o živih bitjih in življenjskih pojavih sploh – gr.
  • anatomija
  • raztelesenje; zgradba telesa živih bitij – gr.
  • mehanika
  • nauk o zakonih mehaničnega gibanja; ustroj, sestava stroja – lat.
  • kulturna elita
  • odličniki v eliti – lat. in fr.
  • morala
  • skupnost norm o dolžnostih do družbe, družine, sočloveka – fr.
  • sistem
  • kar je sestavljeno, združeno v celoto – gr.
  • poezija
  • pesništvo, pesniško slovstvo v vezani obliki – lat. in gr.
  • sonet
  • lirska pesniška oblika iz 14 ital. enajstercev, povezanih v 4 kitice, dve štirivrstični in dve trivrstični, navadno z rimo – ital.
  • novela
  • prvotno mična pripoved ali zgodba – ital.
  • ideal
  • vzor – fr.
  • freska
  • poslikava na sveže ometan zid – ital.
  • akademija
  • društvo znanstvenikov ali umetnikov – lat. in gr.
  • šablona
  • model iz različnih materialov, s katerim je mogoče izdelati vedno enak predmet – nem.
  • tehnika
  • obvladanje metod in sredstev, potrebnih za dosego kakega cilja – gr.
  • roman
  • delo v prozi z razvitim dogajanjem in največkrat eno glavno osebo – fr.
  • kronika
  • letopis, zapisovanje dogodkov iz leta v leto, brez globje analize – gr.
  • ideja
  • osnovna, vodilna misel – lat. in gr.
  • reformator
  • preosnovatelj, zlasti na cerkvenem torišču – lat.
  • protestantizem
  • skupno ime kršč. veroizpovedi, ki so se v reformaciji odcepile od katolicizma – lat.
  • gotica
  • gotska pisava iz 4. st. našega štetja, šilasta nemška pisava, nastala v 13. st. pod vplivom gotike – lat.
  • latinica
  • latinska beseda, prikrojena za zapisovanje glasov tujih jezikov, npr. slovanskih – lat.
  • kritika
  • presoja, ocena, kritičen prikaz česa – gr.
  • program
  • pismeno obvestilo, sporočilo ipd., namenjeno javnosti, zlasti spored – gr.
  • univerza
  • vseučilišče, največji znanstveni zavod – lat.
  • teologija
  • bogoslovje, veda o bogu – gr.
  • kancler
  • v srednjem veku eden najvišjih dvornih uradnikov – lat.
  • organizacija
  • urejanje, sestava česa glede na določen cilj; ureditev; ustroj; sklad – fr. in gr.
  • utopija
  • leposlovno delo, ki riše kako izmišljeno idealno družbeno ureditev ali danes še neuresničljivo znanstveno-tehnično željo – lat.
  • gimnazija
  • srednja šola, ki nudi splošno izobrazbo – lat.
  • štipendija
  • denarna pomoč, namenjena šolarjem – lat.
  • študij
  • uk, učenje – lat.
  • dama
  • elegantna in izobražena ženska – fr.
  • fotograf
  • kdor se poklicno ukvarja s fotografiranjem – gr.
  • planet
  • nebesno telo, ki kroži okoli Sonca – gr.
  • globus
  • model zemeljske ali nebesne oble – lat.
  • revolucija
  • kroženje, gibanje npr. planetov – fr.
  • elipsa
  • nepravi krog – gr.
  • secirati
  • razčlenjevati, podrobno preiskati – nem. in lat.
  • doktor
  • najvišji akademski naslov; tudi zdravnik – lat.
  • sifilis
  • huda spolna bolezen – lat.
  • termalen
  • navadno topel ali vroč, kopališki – gr.
  • inženir
  • akademski naslov – fr.
  • helikopter
  • vijačno letalo, ki se s pomočjo propelerja dvigne navpično v zrak – fr. iz gr.
  • koncert
  • javna glasbena prireditev – nem. in ital.
  • kapela
  • manjši prostor za bogoslužne namene – lat.
  • keramika
  • izdelovanje posod, vaz, kipov, izdelki  iz žgane gline – gr.
  • diplomat
  • kdor se poklicno ukvarja z diplomacijo, pooblaščen predstavnik države; fig. prebrisan –fr. iz lat.
  • profesor
  • predavatelj na srednjih ali višjih šolah – lat.
  • rektor
  • predstojnik univerze – lat.
  • park
  • gaj, urejen javni nasad s sprehajališči – fr.
  • portret
  • umetniška upodobitev kake osebe, navadno s poudarkom njene individualnosti – fr.
  • kapitalističen
  • ki se tiče kapitalizma - lat.

Izvor prezetih besed in besednih zvez v odstotkih:

lat.

gr.

fr.

ital.

nem.

špan.

tur.

42,2

22,5

22,0

8,0

3,0

1,5

0,8

Največ prevzetih besed je latinskega izvora, polovico manj pa je besed francoskega in grškega izvora. Če upoštevamo, da so se romanski jeziki razvili iz latinščine, potem je v prvem poglavju učbenika Vzpon meščanstva 73,7 % prevzetih besed latinskega izvora.

2.1.    Razumevanje prevzetih besed in besednih zvez pri sedmošolcih

V učbeniku Vzpon meščanstva smo analizirale le prevzete besede in besedne zveze, ki niso posebej razložene na koncu poglavij. V anketo pa smo vključile take, ki so se nam zdele pomembne za razumevanje besedila. Da bi ugotovile, v kolikšni meri učenci razumejo prevzete besede, smo izvedle anketo v treh sedmih razredih. Ker uporablja učbenik samo 7. b razred, druga dva razreda pa imata druge učne pripomočke, nas je tudi zanimalo, ali učenci v vseh razredih enako razumejo prevzete besede, ki smo jih vključile v anketo. Sodelovalo je 66 učencev: 22 iz 7. a, 24 iz 7. b in 20 učencev iz 7. c razreda.

2.2.Analiza ankete po posameznih besedah

2.2.1.  NAIVEN

Tu so bili že zemljevidi, ki se nam danes morda zdijo naivni, a so vsebovali znanje in izkustvo preteklih generacij.

a. zapleteni       b. pomanjšani               c. preprosti                 d. natančni

Rezultat ankete vseh treh razredov v odstotkih:

 

a

b

c

d

39,4

1,5

45,5

13,6

Rezultat, ki smo ga dobile, nam pokaže, da ta prevzeta beseda sedmošolcem še ni tako znana. Veliko učencev se je odločilo za odgovor a, ki je popolno nasprotje pravilnemu odgovoru. Sklepamo, da so se za nepravilne odgovore odločali zato, ker niso natančno prebrali celotnega stavka. Menimo, da bi lahko s poglobljenim branjem uganili pravilni pomen besede.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

 

a

b

c

d

7. a

36,4

4,5

40,9

18,2

7. b

37,5

0

58,3

4,2

7. c

45

0

35

20

 

Največ učencev, ki so se odločili za pravilen odgovor c, je iz 7. b razreda. 7. a in 7. c sta se precej oddaljila od pravilnega odgovora.


2.2.2.  ILUSTRACIJA

Z ustreznimi ilustracijami so bile nakazane tudi značilnosti vremena in letnih časov ter položaji lune in sonca.

a. besednimi opisi                     b. pojasnili s slikami               c. navodili                     d. naslovi

Rezulta tankete vseh razredov v odstotkih:

 

a

b

c

d

7,6

86,4

4,5

1,5

Pri tej besedi smo pričakovale dober rezultat, ki so ga učenci tudi dosegli. Le redki so obkrožili napačen odgovor, saj naj bi sedmošolci kot dobri bralci že poznali to prevzeto besedo. Pogosto se  pojavlja pri pogovoru pri pouku, doma in med prijatelji, ko razpravljamo o prebranih knjigah. Delno pravilen je tudi odgovor a, saj neredko slišimo stavek »... naj povem za ilustracijo ...« (ponazoritev; kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega). Morda so tisti, ki so obkrožili ta odgovor, imeli v mislih prav te besede.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

a

b

c

d

7. a

4,5

91

0

4,5

7. b

4,2

95,8

0

0

7. c

15

70

15

0

Skoraj vsi učenci 7. a razreda so ugotovili pravi pomen izraza. Dobro razumevanje pa so pokazali tudi učenci 7. b razreda. 7. c se je odrezal slabše, saj je skoraj tretjino odgovorov dodelil dvema napačnima možnostima.


2.2.3.  RASA

Med pustolovci je bilo zelo malo žensk, zato so se rase začele hitro mešati.

a. dogodki                    b. živali             c. vrste riža                   d. vrste, skupine ljudi

Rezultat vseh treh razredov v odstotkih:

 

a

b

c

d

0

1,5

0

98,5

 

Tu smo pričakovale 100% razumevanje izraza. En učenec se je odločil za odgovor b, ki jepopolnoma nelogičen. Sklepamo, da seje učenec, ki je obkrožil ta odgovor, norčeval iz ankete. Beseda rasa se pojavlja pri biologiji in zemljepisu, zato je nujno, da jo vsi razumemo.

Rezultat po razredih  odstotkih:

 

a

b

c

d

7. a

0

4,5

0

95,5

7. b

0

0

0

100

7. c

0

0

0

100

Učenci  vseh treh razredov so dokazali, da to prevzeto besedo razumejo.

2.2.4.   KULTURA

 

Kolonisti so v Amerikah razvili plantažno gospodarstvo: na velikih površinah so gojili eno samo kulturo.

a. športno panogo         b. umetnost       c. rastline za prehrano                       d. običaje

Rezultat v vseh treh razredih v odstotkih:

 

a

b

c

d

1,5

6,0

66,7

25,8

Ugotavljamo, da je ta beseda veliko učencev zavedla, ker povedi niso prebrali dovolj pazljivo. Svojo pozornost so usmerili le na besedo kultura. Večina učencev je besedilo prebrala pazljivo in pozorno. Mislimo, da se je tudi pri tej besedi nekaj učencev za šalo odločilo za odgovor a, morda paso tudi res pomislili na športno vzgojo.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

 

a

b

c

d

7. a

4,5

4,5

77,4

13,6

7. b

0

4,2

79,2

16,6

7. c

0

10

40

50

 

 

Pri tej besedi sta pokazala boljše razumevanje 7. a in 7. b razred, medtem ko se je 7. c razred ponovno odrezal slabše.


2.2.5.  KULTURA

Njihova vera in kultura se nista zdeli vredni ohranitve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti.

a. rastline za prehrano               b. poljedelstvo              c. vrednote                  d. hrana

Rezultat vseh treh razredov  v odstotkih:

 

a

b

c

d

9,1

13,6

71,3

6

Obe povedi, ki vsebujeta izraz kultura, smo namenoma zapisali zaporedoma, saj smo želele, da bi učenci med seboj primerjali različna besedna pomena. Ugotavljamo, da  niso bili vsi dovolj pozorni pri branju. Kar nekaj učencev je namreč pomešalo oba pomena besede. Menimo, da je beseda kultura premalo poznana, zato bi jo morali v šoli natančneje obravnavati. Pred vstopom v srednjo šolo bi moral vsak učenec besedo razumeti, saj se pogosto pojavlja na vseh družboslovnih področjih.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

a

b

c

d

7. a

9

0

77,4

13,6

7. b

4,2

12,4

79,2

4,2

7. c

15

30

55

0

Tudi pri tej besedi so imeli učenci 7. b razreda ponovno največ pravilnih odgovorov. 7. a se jim je zelo približal, 7. c pa je imel spet več težav pri razumevanju te besede.

2.2.6.  POGAN

Evropejci so v prebivalcih novo odkritih dežel videli pogane, ki častijo malike.

a. nekristjane             b. kristjane                   c. duhove                     d. živali

Rezultat vseh treh razredov v odstotkih:

a

b

c

d

48,5

13,6

21,2

16,7

Čeprav je skoraj polovica sedmošolcev besedo razumela in obkrožila pravilno možnost, se je druga polovica anketiranih precej enakomerno odločila za ostale tri odgovore. Ker se iz povedi ni dalo razbrati pomena te prevzete besede, sklepamo, da so jo verjetno srečali v drugih kontekstih in tako prepoznali njen pomen.

Rezultat po razredih:

 

a

b

c

d

7. a

59,1

4,5

18,2

18,2

7. b

50

12,5

25

12,5

7. c

35

25

20

20

Pri besedi pogan so največkrat pravilno odgovorili učenci 7. a razreda, vendar pa se 7. b tudi tokrat ni slabo odrezal. Očitno je, da ima 7. c največ težav pri razumevanju prevzetih besed, saj so bili tudi pri poznavanju tega izraza slabši od drugih dveh razredov. Odgovori so bili porazdeljeni na vse tri napačne odgovore.

2.2.7 MISIJONAR

Prilagajanje krščanske vere domačim običajem je Cerkev prepovedala, tradicije domačinov misijonarji upoštevajo šele v našem stoletju.

a. turisti            b. ljudje, ki širijo krščansko vero c. ministri                    d. manekeni

Rezultat v vseh razredih v odstotkih:

a

b

c

d

3,0

87,9

7,6

1,5

Vesele smo, da kar veliko učencev pozna to besedo. Za odgovor c so se najbrž odločali zaradi podobnosti obeh nazivov. Za besedo turist sta se odločila dva učenca – domnevamo, da zaradi površnega branja in popolnega nepoznavanja zgodovinskih dogodkov. Učenec, ki je obkrožil odgovor d, pa se je verjetno norčeval.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

a

b

c

d

7. a

0

91

4,5

4,5

7. b

8,3

91,7

0

0

7. c

0

80

20

0

Število pravilnih odgovorov je precej enakomerno razdeljeno med vse tri razrede. Tokrat se je poleg 7. a potrudil tudi 7. c razred. 7. b razred pa je zopet pokazal, da najbolj obvlada razumevanje prevzetih besed.

2.2.8 FORMALNO

Firence so bile neodvisna republika, v kateri so bili meščani formalno enakopravni, v resnici po jo je imela v rokah peščica najbogatejših družin.

a. navidezno, na papirju         b. čustveno         c. normalno       d. v obliki formule

Rezultat vseh treh razredov v odstotkih:

a

b

c

d

65,2

9,1

24,2

1,5

Iz rezultatov je razvidno, da beseda učencem ni poznana. Veliko se jih je odločilo za odgovor c, pri čemer jih je zavedla podobnost besed. Nekatere je pritegnil odgovor b, vendar pomen besede čustveno ni smiseln. Morda pa jih je zavedla beseda družina na koncu povedi in so pomislili na čustvena razmerja med ljudmi.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

a

b

c

d

7. a

63,6

9,1

27,3

0

7. b

75

12,5

12,5

0

7. c

55

5

35

5

Največ pravilnih odgovorov je obkrožil 7. b, najmanj pa zopet 7. c razred. 7. c razred je med besedama formalno in neformalno verjetno enačil tudi njuna pomena.

2.2.9.   ŠTIPENDIJA

Nekaterim nadarjenim kmečkim otrokom so pot do izobrazbe omogočili dobrotniki in štipendije.

a. denarna podpora države                b. učna pomoč, kakršno nudi Nataša

 

c. pokojnina                                         d. študentski domovi

Rezultat vseh treh razredov v odstotkih:

a

b

c

d

80,3

1,5

3,0

15,2

Večina učencev razume besedo štipendija, kar smo tudi pričakovale. Ta beseda je v slovenskem jeziku popolnoma domača in bi jo lahko šteli med izposojenke. Tiste učence, ki so obkrožili napačen odgovor d, je najverjetneje zavedla podobnost ali pa povezanost študent – štipendija. V odgovor b smo vključile pomočnico ravnateljice, ki je po poklicu socialna delavka in nudi učencem učno pomoč. Morda je učenec, ki je obkrožil ta odgovor, tudi sam deležen takšne pomoči, ali pa se je samo šalil.

Rezultat po razredih v odstotkih:

 

 

a

b

c

d

7. a

81,9

0

4,5

13,6

7. b

79,2

4,2

0

16,6

7. c

80

0

5

15

Pri tej besedi so bili pravilni odgovori zelo izenačeni, zelo majhno odstopanje med vsemi tremi razredi pa je bilo tudi pri izbiri zadnjega (nepravilnega) odgovora.


2.2.10. REKTOR

Nekateri slovenski rojaki so bili na univerzi profesorji, rektorji in člani tamkajšnjih humanističnih krožkov.

a. vratarji                      b. kurirji                       c. hišniki                       d. predstojniki

Rezultat vseh treh razredov v odstotkih:

a

b

c

d

4,5

7,6

10,6

77,3

Mislile smo, da je beseda rektor večini učencem tuja, zato smo jo tudi vključile v anketo. Rezultat pa je pokazal, da jo veliko učencev razume. Kar nekaj se jih je odločilo za odgovor c – hišniki, ki se močno oddaljuje od pravilnega odgovora. Domnevamo, da so se ti učenci šalili, ali pa je njihovo sklepanje zares slabo.

Rezultat po razredih:

 

a

b

c

d

7. a

13,6

4,5

18,2

63,7

7. b

0

4,2

8,3

87,5

7. c

0

15

5

80

Tudi pri besedi rektor je rezultat po razredih dokaj izenačen, čeprav je očitno, da 7. b iz učbenika izbrane prevzete najbolje razume.

2.2.11. NEMORALEN

Preprosti ljudje so menili, da so humanisti domišljavi, nemoralni in brezbožni.

a. nenormalni                b. nečastni                  c. nevedni                     d. nenatančni

Rezultat vseh razredov v odstotkih:

a

b

c

d

18,2

33,3

36,4

12,1

Beseda nemoralen je sedmošolcem delala največ preglavic. Pravilno je odgovorila le tretjina učencev. Največ učencev se je odločilo za napačen odgovor c. Verjetno jih je v to zavedla sama poved, pa tudi beseda neveden jim je bila najbrž najbližja. Pri odgovoru a jih je najverjetneje zavedla podobnost obeh besed. Pri tem primeru je bilo največ ugibanj. Pričakovale smo slabši rezultat, kar se je tudi zgodilo.

Rezultat po razredih:

 

a

b

c

d

7. a

18,2

31,8

41

9

7. b

8,3

54,2

25

12,5

7. c

30

10

45

15

Pri razumevanju besede nemoralen je bilo največ pravilnih odgovorov v 7. b razredu. 7. c se je odrezal najslabše, saj se je za pravilen odgovor odločilo najmanj učencev. Menimo, da je razlika v razumevanju te besede med 7. b in 7. c prevelika, vendar je ne znamo pojasniti.

3.       Mladinska revija GEA

Poleg družboslovnega nas je zanimalo tudi naravoslovno področje. Ker smo se pri prvem osredotočile na veljaven šolski učbenik, smo se pri naravoslovju odločile za analizo članka v mladinskem tisku. Oklevale smo med dvema revijama, ki jih osnovnošolci radi prebiramo, in sicer med Proteusom in Geo. Ker so po našem mnenju v Proteusu objavljene raziskave znanstvenikov s področja biologije preveč strokovne, smo izbrale Geo. V septembrski številki revije Gea smo našle članek o konjih z naslovom Konji, plemeniti osvajalci step. Zdelo se nam je, da ustreza jezikovni ravni sedmošolcev.

  • stepa
  • širna, suha ravnina, prerasla s travo – rus.
  • galopirati
  • dirjati v dolgih skokih  - fr.
  • populacija
  • celotnost živih organizmov na določenem področju  – lat.
  • disciplina
  • strogo podrejanje kakemu redu ali predpisom – lat.
  • kavboj
  • govedar, pastir, jahajoč konja  – angl.
  • selektivno
  • izbrano – fr.
  • industrijska revolucija
  • v ekonomiji prehod iz manufakturne proizvodnje  – fr.
  • nomadski
  • ki se seli; plemena, ki niso stalno naseljena  – gr.
  • civilizacija
  • ena izmed stopenj v zgodovinskem razvoju človeštva, povezana z razcvetom blagovne proizvodnje – fr.
  • temperament
  • nravi, prirojena človeška čud, tipična oblika emocionalnih reakcij človeka; živahnost  – lat.
  • genski
  • nanašajoč se na gen, ki nosi dedne lastnosti  – gr.
  • šport
  • telesne vaje, igre ali tekmovanja  – angl.
  • poni
  • vrsta majhnih konj  – angl.
  • linija (rejska linija)
  • smer razvoja  – lat.
  • eliten
  • izbran, odličen  – fr.
  • elita
  • odličniki, cvet nečesa (glej eliten)
  • harem
  • ločeni stanovanjski prostori za žene pri muslimanih; žene, služabnice ipd. v teh prostorih  – tur.
  • princeska
  • soproga princa, naslov nevladajoče ženske članice vladarske rodbine– nem.
  • orientacija
  • iznajdljivost v prostoru, položaju; sposobnost za  ugotavljanje svojega položaja glede na kako točko ali smer (prvotno glede na vzhod)  – fr.
  • vibracija
  • tresenje, nihanje telesa  –lat.
  • bonton
  • lepo, olikano vedenje, knjiga o lepem vedenju  – fr.
  • psiha
  • duša, duh, duševnost  – gr.
  • prefinjen
  • nežen, uglajen, droben, olikan, prebrisan  – lat.
  • dramatičen
  • pretresljiv (v zvezi z dramo) – gr.
  • specializiran
  • s posebnim znanjem v stroki, omejen na kako področje  – fr.
  • praksa
  • delo, smotrna človeška dejavnost; izkušnja, vaja, ročnost, spretnost; ustaljen način dela  – gr.
  • rekorder
  • največji dosežek v športni panogi  – angl.

Največ izbranih prevzetih besed in besednih zvez je francoskega (10), latinskega (6) in grškega (5) izvora; angleškega izvora je 5 besed, po 1 beseda pa izhaja iz ruščine, nemščine in turščine oz. arabščine.

Izvor prevzetih besed in besednih zvez v odstotkih:

fr.

lat.

gr.

angl.

rus.

nem.

tur.

34.5

20.6

17,2

17,2

3,5

3,5

3,5

V članku prevladujejo prevzete besede francoskega izvora. Precej manj je besed latinskega, grškega in angleškega izvora.

4.       Naslovi člankov v dnevniku DELO

Pri zbiranju prevzetih besed v dnevniku Delo smo si ogledale le naslove, saj bi bila analiza celih člankov prezahtevno delo. Zavedamo se, da bi marsikatero slabo razumljeno besedo bolje razumeli v povezavi s člankom, saj besede same po sebi ne posredujejo pravega pomena. Po drugi strani pa menimo, da je naslov vendarle zelo pomemben del članka, saj mora pritegniti bralca, da se loti branja.

  • Hrvati aretirali slovenska tevejevca

aretirati: ustaviti, zadržati, prijeti - fr.

tevejevec: uslužbenec televizije - lat.

  • Bohemski buržuji na pohodu

bohemski: izgubljen, potepuški, pustolovski; bohem je kdor živi neurejeno ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik (SSKJ) - fr.

buržuj (buržoa): malomeščan, ozkosrčen, omejen, puščoben človek; pripadnik buržoazije; premožen, brezskrbno živeč človek (SSKJ) - fr.

  • Pokroviteljske manire

manira: navada, običaj, vedenje - fr.

  • Racionalizacija dela ali kratenje demokracije?

racionalizacija: ureditev, izboljšanje, izpopolnjevanje - fr.

demokracija: enakost pravic, politična in družbena enakost - gr.

o

game over: konec igre ( citat.) - angl.

  • Deus ex machina v igri nadomeščanja

deus ex machina: bog s škripca; nepričakovano posredovanje (pomoč); neverjeten poseg nekoga, ki povzroči preobrat( citat.); v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski razplet - lat.

  • Kritična točka

kritičen: odločilen, usoden, kočljiv, tvegan - gr.

o

provincialen: kmečki, preprost, staromoden, podeželski - lat.

sentimentalnost: čustvenost, mehkočutnost, solzavost, čustvena preobčutljivost - fr.

  • Hamas sodeluje, Arafat posluša – strategija samomorilskih napadov

strategija: premišljeno ravnanje - gr.

  • Za mafijce že dolgo ni meja

mafijec: pripadnik nevarne kriminalne druščine, ki tajno oz. podtalno deluje - ital.

  • Reportaže in zanimivosti

reportaža: (časnikarsko) poročanje o aktualnih krajih in dogodkih; knj. zvrst, ki v časnikarskem slogu poroča - fr.

  • Slovenija za Francijo ni enfant terrible

enfant terrible: grozen (nediscipliniran, jezikav, blebetav preglasen) otrok; kdor z nepredvidljivimi, prostodušnimi ali odkritosrčnimi izjavami koga spravlja v zadrego  (citat.) - fr.

  • Vzrok katastrofe pokvarjen grelec

katastrofa: polom, strahotna nesreča, usoden dogodek - gr.

  • Haaški tribunal: Milošević se otepa »prijateljev sodišča«

tribunal: višje sodišče; sodniki; sodni zbor - lat.

  • Črna gora za referendum

referendum: ljudsko glasovanje o zakonu, predlogu - lat.

  • Pomemben je politični dialog

dialog: razpravljanje - gr.

  • Slovenija v evropski perspektivi

perspektiva: vidik; pogled naprej, v prihodnost - lat.

  • Bolj posamezniki kot družbena elita

elita: izbranci, odličniki - fr.

  • Prvo leto pod mentorjevim nadzorom

mentor: vodnik; učitelj; svetovalec - gr.

  • Triki velemesta

trik: zvijača; slepilo; mojstrska prevara; - angl.

  • Marljivi Kitajci čakajo indekse

indeks: knjižica študentov - lat.

  • Negotova ločnica med teroristi in navadnimi kriminalci

terorist: nasilnež (politični), ki skuša ustrahovati nasprotnike - fr. iz lat.

kriminalec: hudodelec; zločinec - lat.

  • Estetika je za umetnike to, kar je za ptice ornitologija

estetika: lepoznanstvo; nauk o lepem v umetnosti - gr.

ornitologija: (po vzoru filozofija, gramatika itd.) ptičeslovje ali veda o pticah - gr.

  • Črni scenarij se že uresničuje

scenarij: literarna predloga dramskega dela - ital. iz lat.

  • Slovenija bo kolonija

kolonija: posest kapitalističnih sil v tujih deželah; SSKJ: 1.) dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere prostorsko ločena

2.) v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države - lat.

  • Avtomobilski spektakel na mobikrogu 15. 9. 2001

spektakel: prizor, predstava; paša za oči - lat.

mobikrog: gibljiv, premičen, prenosen krog - lat.

  • Koncesija bo za 35 let

koncesija: uradno dovoljenje za opravljanje kake dejavnosti; pravica; podelitev pravice - lat.

  • Obrazi globalnega terorizma

globalen: vseobsegajoč; pregleden; skupen; celoten; splošen; medcelinski - fr.

terorizem: uporabljanje, izvajanje terorja (kot politične metode); nasilje, ustrahovanje - fr. iz lat.

  • Idoli? Mama in Madonna

idol: lik ali oseba, ki jo kdo slepo časti; občuduje ali želi posnemati tudi najvišji vzor ali ideal - lat.

  • Nevarni stereotipi

stereotip: vsakdan; psihopatsko ponavljanje besed; SSKJ: ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec - gr.

  • Arbitraža o meji bi bila poraz

arbitraža: razsodišče; razsodba sodišča - fr.

  • Time-out za oglaševalce

time-out: odmor; prekinitev (citat.) - angl.

  • Ruplove začimbe v balkanski čorbi

čorba: slaba ali neužitna juha; godlja (fig.); - sh. iz tur.

o

terorizem: politično nasilje nad nasprotniki - fr.

kadaver: mrlič; truplo - lat.

  • Navigator  v književnost

navigator: usmerjevalec (računalniško) - lat.

  • Zdravniki iščejo paciente

pacient: bolnik - lat.

  • Legitimnost ameriški akciji

legitimnost: zakonita pravica ali zahteva; upravičenost - lat.

akcija: delovanje; dejavnost, organizirana z določenim ciljem - lat.

  • Fundamentalizmi so si vsi podobni   

fundamentalizem: izraz, ki se pojavlja v zvezi z islamom in političnimi vrenji v islamskih državah; pomeni branje svetih spisov, ki rabijo kot napotki za delovanje; pojavi se v 19. st. v Ameriki, izhaja pa iz sporov v protestantskih skupnostih; cilj fundamentalizma je predelati celotno družbo po svoji volji in postavi; SSKJ: nazor, ki zahteva, da se nekdo dosledno drži načel svoje ideologije  - lat.

  • Torevtično izdelan okras na situli iz Vač

torevtično: umetniško izrezljano;SSKJ: torevtika je tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem - gr.

situla: vedro (arheol.); kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti - lat.

  • Ljubim fundamentalno. Sem fundamentalist?

glej pod razlago fundamentalizmi; SSKJ: fundamentalen: temeljen, osnoven

  • Šampion žlahtne drže

šampion: borec; bojevnik;prvak; zmagovalec;kdor se posebej odlikuje v čem - fr./angl. iz lat.

  • Ideje protiglobalistov so ministru blizu

protiglobalist: glej pod razlago globalizacija - fr. iz lat.

  • Odkriti ministrov optimizem

optimizem: vedro, rožnato razpoloženje -fr. iz lat.

  • Ilegalci se vozijo tudi s taksiji

ilegalec: kdor dela skrivno, nezakonito ali protizakonito - lat.

taksi: osebni avto z voznikom, ki ga najamemo in plačamo po prevoženi poti; citat. - angl.

  • New York, Frankfurt po prvi rundi

runda: krog; kolo - nem.

  • Virtualni državni uradi kot hiše duhov

virtualen: skrit; navidezen; neresničen a deluje kot resničen; ne da bi učinkoval; brez učinka; SSKJ: virtualen je mogoč, potencialen - lat.

  • Mali anahronistični stvor

anahronističen: časovno neskladen; nesodoben; zastarel; ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami - gr.

  • Pomanjkanje kadrov, nepravo zdravilo

kader: stalni sestav, osnovni sestav delavcev; delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko - fr. iz lat.

  • Manevrskega prostora ni več

manevrski: ki je povezan s spretnim ravnanjem, zvijačo, spletko - fr. iz lat.

  • Konec denacionalizacije ob izteku leta 2002

denacionalizacija: vračanje premoženja; vrnitev nacionalnega premoženja prejšnjim lastnikom - lat.

Izvor prevzetih besed v odstotkih:

 

lat.

fr.

gr.

angl.

ital.

nem.

sh.

40

30

18,3

6,6

1,7

1,7

1,7

V dnevniku DELO prevladujejo prevzete besede latinskega izvora. Sledijo besede francoskega in grškega izvora.

 4.1. Poskus rabe slovenskih besed in besednih zvez namesto prevzetih v naslovih dnevnika DELO

Po natančni analizi vseh prevzetih besed in besednih zvez v naslovih člankov iz dnevnika Delo, smo se strinjale, da bi naslednji naslovi zveneli enakovredno ali lepše v slovenskem jeziku:

Pokroviteljske manire

Pokroviteljsko vedenje

Game over

Konec igre

Kritična točka

Tvegana točka

Provincialna sentimentalnost

Podeželska čustvenost

Hamas sodeluje, Arafat posluša – strategija samomorilskih napadov

Hamas sodeluje,  Arafat posluša – načrt samomorilskih napadov

Vzrok katastrofe pokvarjen grelec

Vzrok hude nesreče pokvarjen grelec

Črna gora za referendum

Črna gora za glasovanje

Pomemben je politični dialog

Pomemben je političen pogovor

Bolj posamezniki kot družbena elita

Bolj posamezniki kot družbeni odličniki

Triki velemesta

Zvijače velemesta

Črni scenarij se že uresničuje

Črna napoved (prerokba) se že uresničuje

Koncesija bo za 35 let

Upravljalska pravica bo za 35 let

Idoli? Mama in Madonna

Vzorniki? Mama in Madonna

Nevarni stereotipi

Nevarni ustaljeni vzorci

Arbitraža o meji bi bila poraz

Razsodba sodišča o meji bi bila poraz

Time-out za oglaševalce

Odmor za oglaševalce

Navigator v književnost

Usmerjevalec v književnost

Zdravniki iščejo paciente

Zdravniki iščejo bolnike

Torevtično izdelan okras na situli iz Vač

Umetniško oblikovane podobe na vrču iz Vač

Legitimnost ameriški akciji

Upravičenost ameriškemu ukrepanju

Šampion žlahtne drže

Prvak žlahtne drže

New York, Frankfurt po prvi rundi

New York, Frankfurt po prvem krogu

Virtualni državni uradi kot hiše duhov

Navidezni državni uradi kot hiše duhov

Mali anahronistični stvor

Mali stvor, ki ne sodi v današnji čas

Pomanjkanje kadrov, nepravo zdravilo

Pomanjkanje načrtno šolanih ljudi, nepravo zdravilo

Manevrskega prostora ni več

Možnosti ni več; Vse možnosti so izčrpane

Konec denacionalizacije ob izteku leta 2002

Konec vračanja odtujenega premoženja ob izteku leta 2002

Negotova ločnica med teroristi in navadnimi kriminalci

Negotova ločnica med političnimi in navadnimi zločinci

Terorizem s kadavri

Politično nasilje s trupli

Nekaterih naslovov ne bi mogle povsem spremeniti:

Hrvati aretirali slovenska tevejevca

Hrvati vzeli prostost slovenskima tevejevcema

Racionalizacija dela ali kratenje demokracije

Ureditev dela ali kratenje demokracije

Avtomobilski spektakel na mobikrogu 15. 9. 2001

Veličastna avtomobilska predstava na mobikrogu 15. 9. 2001

Obrazi globalnega terorizma

Obrazi globalnega  političnega nasilja

Ilegalci se vozijo tudi s taksiji

Nezakoniti priseljenci se vozijo tudi s taksiji

Utemeljitve:

Pisec članka je besedo tevejevec izpeljal iz besede televizija in je z njo dodal uslužbencu televizije manjšalni pomen.

Beseda manira se nam zdi nepotrebna, saj je izraz vedenje popolnoma ustrezen.

V javnih občilih se pogosto pojavlja beseda odličnik. Zdi se nam boljša kot  beseda elita.

Beseda mobikrog nam je delala težave. Ker ne vemo, kaj pomeni, smo ohranile prvotni izraz.

Beseda arbitraža zveni strokovno, vendar se nam zdi, da naš izraz razsodba sodišč popolnoma

ustreza strokovnemu članku, namenjenemu široki javnosti.

Beseda kadaver je lahko za marsikoga nerazumljiva, zato je domač izraz truplo ustreznejši.

Beseda navigator je vzeta iz računalništva. Menimo, da je v povezavi z besedo književnost boljša beseda usmerjevalec.

Pacient je po našem mnenju popolnoma nepotrebna, ker beseda bolnik lepo zveni tudi v časnikarskem jeziku.

Posebej nas moti beseda situla, saj obstaja lep slovenski izraz vrč/vrček.

Naslov Legitimnost ameriški akciji bi lahko razumeli tudi Američani, če bi ga prebrali v svojem časopisu, zato smo poskušale obe prevzeti besedi ustrezno posloveniti.

Šampion smo z lahkoto zamenjale z besedo prvak, ker nam bolj ustreza.

Med prevzetimi besedami je najbolj moteča beseda runda. Menimo, da bi se takim izrazom pisci člankov morali izogibati, tudi če je članek namenjen izključno strokovnjakom.

Virtualnost ali navidezna resničnost se pogosto pojavlja v modernem svetu, saj računalnik in internet prodirata na vsa področja znanosti (arhitektura, trgovina itd.).

Beseda anahronističen nam ni bila razumljiva, zato smo jo z veseljem zamenjale.

Beseda kader je domača na oddelkih (in v zavodih), kjer se ukvarjajo z zaposlovanjem delavcev. Menimo, da je besedna zveza šolani delavci ustreznejša.

Manevrski prostor je kar pogosto rabljena besedna zveza, a se nam je zdelo, da jo lahko enakovredno nadomesti prostor za premik.

Denacionalizacija je beseda, ki jo verjetno razume že vsak osnovnošolec, lepše pa zveni vračanje premoženja.

Nekatere pa bi pustile nespremenjene:

Slovenija bo kolonija: Slovenija ne bo samostojna država. Beseda kolonija ima drugačen pomen kot nesamostojna država.

Bohemski buržuji na pohodu: besedna zveza »bohemski buržuji« predstavlja značaj ljudi, ki na hiter, pogosto nepošten način bogatijo.

Deus ex machina v igri nadomeščanja: citatna besedna zveza, vzeta iz antičnega gledališča, ko so nerešljiv zaplet igre rešili z likom boga, ki so ga spu../stili s pomočjo škripca na oder.

Za mafijce že dolgo ni meja: mafijec je mednarodni izraz za protipravno, skrivno družbo ljudi.

Reportaže in zanimivosti: reportaža je publicističen izraz in pomeni poročanje s kraja dogajanja; zdi se, da beseda poročanje nima tako natančnega pomena kot reportaža.

Slovenija za Francijo ni enfant terrible: v SSKJ je označeno kot knjižni izraz, tu pa je verjetno rabljen namerno, v povezavi s Francijo.

Haaški tribunal: Milošević se otepa »prijateljev sodišča«: prevzeta beseda tribunal je strokovni izraz za višje sodišče, prvotno je pomenila zvišan prostor na rimskem forumu, kjer je sodil pretor.

Slovenija v evropski perspektivi: publicistični izraz, ki označuje mesto Slovenije v Evropski uniji, kot ga danes vidijo evropski politiki.

Marljivi Kitajci čakajo indekse: prevzeta beseda ima danes že značaj sposojenke.

Prvo leto pod mentorjevim nadzorom: mentor je eponim.

Estetika je za umetnike to, kar je za ptice ornitologija: obe prevzeti besedi sta strokovna izraza;

Ruplove začimbe v balkanski čorbi: izraz za jed, teh pa navadno ne prevajamo (špageti, pica, golaž itd.), pomeni nekaj neprijetnega, zapletenega, začinjenega.

Fundamentalizmi so si vsi podobni, Ljubim fundamentalno. Sem fundamentalist?: zaradi političnega dogajanja v svetu so postali izrazi mednarodni.

Ideje protiglobalistov so ministru blizu: protiglobalizacija je mednarodni izraz za gibanje, ki nasprotuje vsesplošnemu poenotenju v svetu.

Odkriti ministrov optimizem: v psihologiji izraz za človeka, ki razmišlja veselo.


5.  Izvor vseh analiziranih prevzetih besed in besednih zvez v odstotkih:

 

 

lat.

gr.

fr.

ang.

nem.

it.

špan.

tur.

rus.

sh.

Vzpon meščanstva

42,2

22,5

22

0

3

8

1,5

0,8

0

0

GEA

 

20,6

17,2

34,5

17,2

3,5

0

0

3,5

3,5

0

DELO

 

40

18,3

30

6,6

1,7

1,7

0

0

0

1,7

Slika kaže, da je največ vseh analiziranih prevzetih besed in besednih zvez latinskega izvora. Sledijo besede francoskega in grškega izvora, veliko manj pa je besed iz angleškega jezika.

Prevzete besede in besedne zveze, ki smo jih iskale v slengu osnovnošolcev sodijo v drugačno kategorijo, zato jih sem nismo prištele.

IV. ZAKLJUČEK

Po končanem delu ugotavljamo, kako obširno nalogo smo si zadale. Analizirale smo okoli 250 prevzetih besed in besednih zvez. Na prvih treh straneh septembrskih številk dnevnika DELO smo iskale naslove člankov, ki so imeli vsaj eno prevzeto besedo ali besedno zvezo. Prepričale smo se, da ni vedno mogoče rabiti domačih izrazov. Kljub temu pa menimo, da so avtorji člankov rabili marsikatero prevzeto besedo po nepotrebnem.

Nekoliko manj zahtevna je bila analiza članka, ki smo ga izbrale v reviji GEA. Tudi tu smo spoznale veliko novih izrazov - predvsem o konjih.

Osrednji del raziskovanja predstavlja analiza prevzetih besed in besednih zvez iz učbenika Vzpon meščanstva. Naš cilj je bil predvsem ugotoviti ali sedmošolci razumejo prevzete besede in besedne zveze. Da bi dobile objektiven odgovor na to vprašanje, smo prosile osmošolce, naj nam sestavijo vprašalnik. Odgovori so pokazali, da sedmošolci ne razumejo tretjine prevzetih besed in besednih zvez. Svoje ugotovitve smo posredovale učiteljem zgodovine na naši šoli. Naključno smo prišle tudi do ugotovitve, da učenci, ki uporabljajo učbenik pri učenju, bolje razumejo prevzete besede in besedne zveze. Sklepamo, da delo s knjigo bogati besedni zaklad.

Najbolj pester del raziskovanja je bil povezan s slengom. Pri iskanju izrazov smo zapisovale, iskale v šolskem glasilu in snemale na magnetofonski trak pogovore med učenci. Ugotovitev, da je v pogovoru mladih toliko angleških izrazov, nas ni posebej presenetila, saj vsepovsod naletimo na angleške besede.

Z veseljem ugotavljamo, da smo uresničile vse zastavljene cilje. Tudi izjavo pisateljice Janje Vidmar sedaj bolje razumemo in se z njo strinjamo. Povsem na mestu je raba prevzetih besed in besednih zvez v znanstvenih besedilih vseh vej, kjer je treba nove pojme poimenovati z novo besedo. V kakšnem jeziku je posredovano sporočilo znanstvenikov, naj bo odvisno od ciljne skupine: če je namenjeno širši množici, potem mora biti jezik jasen, da bodo sporočilo razumeli vsi, ki jim je to namenjeno. Če pa je sporočilo namenjeno strokovnjakom, potem lahko vsebuje znanstvene izraze.

Neka zdravnica je v oddaji, ki jo posluša zelo veliko poslušalcev (24 ur na POP TV), rekla tudi tole: 

»Paliativna oskrba bolnika sledi kurativi, če je bila preventiva slaba.« Strokovnjaki s področja zdravstva in lekarništva so nedvomno to sporočilo razumeli. Kaj pa vsi ostali, ki smo poslušali oddajo, ki je namenjena širokemu krogu gledalcev?

Sporočajmo jasno, prevzete besede in besedne zveze pa rabimo

s  ščepcem soli!

KLJUČNE BESEDE: prevzete besede in besedne zveze, tujke, polcitatne besede, citatne besede in besedne zveze ali povedi, eponimi, sleng

POVZETEK

Prevzete besede in besedne zveze srečujemo na vsakem koraku. Tiste, ki jih uporabljamo pri pogovoru v slengu, dobro razumemo. Prevzete besede in besedne zveze, ki se pojavljajo v neumetnostnih besedilih, pa so lahko nerazumljive. Najbolj nas je zanimalo, koliko osnovnošolci razumemo tiste prevzete besede, ki se pojavljajo v osnovnošolskem učbeniku Vzpon meščanstva. Analiza ankete, ki smo jo izvedle, je pokazala, da tretjine teh besed učenci ne razumemo najbolje, čeprav so pomembne za razumevanje učne snovi. Izkazalo se je, da prevzete besede in besedne zveze najbolje razumejo tisti učenci, ki redno uporabljajo učbenik. Ugotovile smo tudi, da prevzete besede in besedne zveze, ki se pojavljajo tudi pri drugih predmetih, učencem ne predstavljajo posebnih težav (rasa, ilustracija, štipendija).

Čisto drugačen problem predstavljajo prevzete besede in besedne zveze, ki jih novinarji uporabljajo v časnikarskem jeziku. Trenutno zanimiva dogajanja praviloma poročajo v jeziku, ki je prežet z mednarodnimi izrazi, ki se pojavljajo tudi v tujih časopisih. Pri iskanju domačih vzporednic nismo vedno uspele najti ustreznega izraza. Prevzeto besedo ali besedno zvezo smo pustile v primeru, če je označena kot mednarodni izraz. Nekatere prevzete besede pa avtorji člankov uporabljajo po nepotrebnem, saj obstajajo ustreznejši domači izrazi.

SUMMARY

Foreign words and collocations can be found in all forms of communication. The teenagers from our school use English words in their communication (slang). They hear them at English lessons at school and on television.

In order to find out to what extent foreign words and collocations are used in Slovenian language we tried to find them in different kinds of publications. We were also interested in the origin of these words.

Foreign words and collocations used in the History textbook Vzpon meščanstva are well explained at the end of each chapter but those not explained can be a problem. The research shows that only two thirds of pupils seem to understand them. Only in class 7 b this textbook is used by both, the teacher and the pupils. The results of the questionnaire were better in this class than in classes 7 a and   7 c.

Foreign words and collocations used by scientists can be less clear in their meaning for an average listener or reader. The words used by journalists in the daily newspaper DELO represented hard work for us. The expressions for topic events became international. We tried to replace all foreign words and collocations in the titles with appropriate Slovenian words, but eventually we agreed that it is really better to leave most titles in their original form. Nevertheless we feel that too many foreign words are used in newspaper articles. Many an expression would sound more familiar and clear to us if used in Slovenian language.

ZAHVALA

Pri raziskovanju so nam pomagali:

učenke in učenci 8.a, 8.b in 8.c razreda; sestavili so anketni list za sedme razrede;

Mateja Čamernik, absolventka novinarstva na Fakulteti za družbene vede in francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani;

Marjana Pušenjak, učiteljica slovenskega jezika in knjižničarka na naši šoli; pomagala je pri iskanju virov, nas vzpodbujala pri delu, popravila pravopisne napake in svetovala pri rabi slovenskih izrazov namesto prevzetih besed;

Anka Sollner Perdih, višja bibliotekarka v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; pomagala je pri iskanju publikacije Šest resnic o tujkah Antona Sovreta;

Marjan Klampfer, učitelj zgodovine in zemljepisa na naši šoli;

Karmen Vergolin, socialna delavka.

Vsem se iskreno zahvaljujemo.

VIRI

Berden, Maja. Konji, plemeniti osvajalci step. 2001. V: GEA, življenje sveta. Letnik XI, september 2001. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.

Breznik, Anton. Jezikoslovne razprave. 1982. Izbral in uredil Jože Toporišič. Ljubljana: Slovenska Matica.

Ihan, Alojz. Moč besede. 2000. V: Mladinska raziskovalna dejavnost v Ljubljani 5. Uredil Vladimir Koprivnikar. Ljubljana: Mestna občina, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.

Sovre, Anton. Šest resnic o tujkah. 1929. V: Slovenski tisk  str. 54 – 56, 70 – 72, 87 – 88, 113 – 114, 127 – 127, 145 – 146, 159 – 160. Ljubljana: Slovenski tisk.

Toporišič, Jože. Enciklopedija slovenskega jezika. 1992. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Toporišič, Jože. Slovenski pravopis. 2001. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

Verbinc, France. Slovar tujk. 11. izdaja. 1994. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Vodišek, Anita in Novak, Natalija. Eponimi. 2001. V: Slovenščina v šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Žvanut, Maja in Vodopivec, Peter. Vzpon meščanstva, zgodovina za 7. r. osnovne šole. 2000. Ljubljana: Modrijan, založba d.o.o.

DELO. September 2001. Št. od 1. 9. – 30. 9. 2001. Ljubljana: Delo.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1970. Glavni uredniški odbor dr. Anton Bajec ... [et al.]. SAZU, Inštitut za slovenski jezik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

PRILOGE

ANKETA 

Noben jezik ni samozadosten glede besed in besednih zvez. Tudi mi se vsak dan na vsakem koraku srečujemo s prevzetimi besedami in besednimi zvezami. To so besede, katerih tuji izvor je jasno spoznaven. Nekatere pogosto uporabljamo in se tudi ne zavedamo, da so prevzete iz tujih jezikov, druge pa nam zvenijo tuje. V učbeniku Vzpon meščanstva smo poiskale nekaj takih besed. Zanima nas, ali jih razumeš.

Podčrtanim besedam izberi pravilen pomen tako, da obkrožiš črko pred pravilnim odgovorom.

1. Tu so bili tudi že zemljevidi, ki se nam danes morda zdijo naivni, a so vsebovali znanje in izkustvo preteklih generacij.

a. zapleteni                 b. pomanjšani             c. preprosti                 d. natančni     

2. Z ustreznimi ilustracijami so bile nakazanetudi značilnosti vremena in letnih časov ter položaji Lune in Sonca.

a. besednimi opisi                   b. pojasnili s slikami               c. navodili                   d. naslovi

3. Med pustolovci je bilo zelo malo žensk, zato so se rase začele hitro mešati.

a. dogodki                   b. živali                        c. vrste riža                 d. vrste, skupine ljudi

4. Kolonisti so v Amerikah razvili plantažno gospodarstvo: na velikih površinah so gojili eno samo kulturo.

a. športno panogo       b. umetnost                c. rastline za prehrano           d. običaje

5. Njihova vera in kultura se nista zdeli vredni ohranitve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti.

a. rastline za prehrano           b. poljedeljstvo           c. vrednote      d. hrana          

           

6. Evropejci so v prebivalcih novo odkritih dežel videli pogane, ki častijo malike.

a. nekristjane             b. kristjane                 c. duhove                    d. živali

 

                                   

7. Prilagajanje krščanske vere domačim običajem je Cerkev prepovedala, tradicije domačinov misijonarji upoštevajo šele v našem stoletju.

 

a. turisti          b. ljudje, ki širijo krščansko vero      c. ministri        d. manekeni

8. Firence so bile neodvisna republika, v kateri so bili meščani formalno enakopravni, v resnici pa je imela v rokah peščica najbogatejših družin.

a. navidezno, na papirju         b. čustveno       c. normalno              d. v obliki  formule

9. Nekaterim nadarjenim kmečkim otrokom so pot do izobrazbe omogočili dobrotniki in štipendije.

a. denarna podpora države                b. učna pomoč, kot jo nudi Nataša

c. pokojnina                                        d. študentski domovi

10. Nekateri slovenski rojaki so bili na univerzi profesorji, rektorji, in člani tamkajšnjih humanističnih krožkov.

a. vratarji                    b. kurirji                      c. hišniki                     d. predstojniki

11. Preprosti ljudje so menili, da so humanisti domišljavi, nemoralni in brezbožni.

a. nenormalni              b. nečastni                  c. nevedni                   d.nenatančni

Za sodelovanje se ti najlepše zahvaljujemo učenke, ki pripravljamo raziskovalno nalogo o tujkah, in mentorica.



1 A.Sovre: Šest resnic o tujkah

2 Alojz Ihan: Moč besede


Aleksander POTOČNIK,