OGNJI

NETIVO

brezovo lubje, drobni ostružki, trhli deli dreves, odpadle iglice, žaganje, košči drevesne smole, suhi listi

• suha trava, praprot, mah, suhe gobe prašnice, slama, puhaste semenske glavice, tanka in suha rastlinska vlakna, tanke rastlinske membrane

• ptičji puh(drobno perje)

• podlage iz žepov, ožgano in zoglenelo blago

• povoščen papir, bombaž

• Dračje in nadomestki:

• stržen iz večjih kosov lesa, trske, majhni koščki lesa, drobne vejice

• debelejši karton

• les, ki je bil namočen ali polit z lahko vnetljivimi snovmi, kot so bencin, olje ali vosek

• PAZI: dračje mora biti popolnoma suho!!

KURIVO

• suh še stoječ les ali suhe veje, suh stržen podrtih dreves in večjih vej, tanko nasekan svež les
• suhi šopi trave, suha šota
• suhi živalski iztrebki, živalske maščobe
• premog ali z nafto prepojen pesek, ki leži na površju
• KJE KURIMO? Kurimo čim dlje v gozdu, če pa že kurimo 3-5m nad ognjem ne sme biti nobene veje. 3m okrog ognja očistimo prostor vnetljivih materialov, pol metra okrog pa ga moramo očistiti do gole zemlje ali kamenja.
• KAKO KURIMO? V vetrovnem vremenu ne kurimo, veter bi ogenj namreč lahko raznesel in ga ne bi mogli pogasiti! Ognja ne smemo pustiti nikoli brez nadzora. Stalno mora biti nekdo ob njem, ki pazi, da se ne bo preveč razširil. V vsakem primeru moramo biti pripravljeni na gašenje. Če nimamo vode, imejmo vsaj kaj drugega(odeja, pesek…). Ognjišče obložimo s kamenjem ali hlodi, kar preprečuje, da bi se ogenj razširil. VEDNO zakurimo najmanjši ogenj, ki še zadošča našim potrebam.

  Vrste ognja:

• Piramidni ogenj

  Okrog sveže rogovilice, ki jo zapičimo v tla, nalagamo drva v obliki piramide. Spodaj podložimo netivo nato dračje in nadomestke, nato pa vedno debelejša drva. V smeri, iz katere piha veter, pustimo odprtino, da prižgemo netivo. To vrsto ognja uporabljamo najpogosteje.

• Zvezdni ogenj

  
• Najprej napravimo piramidni ogenj okrog njega pa polagamo na tla debelejša drva v obliki zvezde. Ko ogenj gori , jih počasi potiskamo v sredino. Tak ogenj so uporabljali Indijanci na bojnih pohodih, ker ga je mogoče regulirati (vplivati na to ali bo gorel z močnim ali s šibkim plamenom) s potiskanjem drv, ki leže v obliki zvezde, proti sredini.

• Pagoda

  Pagoda je ogenj, ki ga pripravljamo za taborni ogenj. Biti mora skrbno sestavljena, da tako zagori z močnim plamenom. V tla zapičimo dovolj dolgo, ravno in svežo palico , na katero privežemo šop brinovih vejic. Ob palici najprej zgradimo piramido, potem pa polagamo vedno po dvoje brun tako, kakor gradimo nebotičnik iz domin. Spodnja bruna so debela in dolga, proti vrhu pa vedno krajša in tanjša. Tako sestavljen ogenj dolgo gori, daje veliko svetlobe in lep, dolg plamen. Ta ogenj prijetno polepša taborne večere.

• Stražni ogenj

  Na tla položimo vzporedno v razdalji pol metra dve bruni, na koncih pa zabijemo v zemljo poševno dva kola. Na tako pripravljen podstavek založimo okrogla bruna, na spodnjem koncu pa napravimo piramidni ogenj. Ko bo zagorelo prvo bruno, se bo na njegovo mesto privalilo drugo, nato tretje itd. Če hočemo, da bo mehanizem dobro deloval, moramo izbrati lepa okrogla bruna in pripravo skrbno zgraditi. Ta ogenj uporabljajo stražarji, ker gori počasi in enakomerno.

• Lovski ogenj

  Dve debeli bruni položimo vzporedno na tla v manjši razdalji, vmes pa postavimo piramidni ogenj.