Kako merimo daljše razdalje?

Za merjenje razdalj v vesolju obstaja več standardnih metod.

   Krajše razdalje merimo z geometričnimi metodami (podobno, kot se ljudje naučimo meriti ali ocenjevati razdalje s pomočjo svojih oči), daljše s pomočjo poznavanja lastnosti določenih vrst objektov in še daljše na osnovi merjenja hitrosti galaksij.

   Pogosto merimo razdaljo do zvezd, ki je daljša, s pomočjo svetlobnih let. Svetlobno leto je leto, ki ga svetloba prepotuje oz. preleti v enem letu s hitrostjo 300 000 km/s.

   Poznamo pa še štiri standardne metode za merjenje daljših razdalj:

 

1. PARALAKSA - trigonometrična metoda merjenja za približno oceno oddaljenosti planeta.

    

 Predse iztegnemo roko in zatisnemo eno od očes, z drugim pa gledamo roko. Če zamenjamo očesi, bo roka ležala drugje.

   Zakaj?

    Ker so se naši možgani naučili, da na podlagi slik obeh očes ocenijo oddaljenost od posameznih predmetov - planeti.

 

2. STANDARDNI SVETILNIKI - to metodo uporabimo za merjenje večjih razdalj določene galaksije.

    

 Pri tej metodi uporabimo lastnosti določene vrste zvezd - kefeide jim pravimo in vemo, koliko energije  izsevajo v enoti časa. Z merjenjem spreminjanja svetilnosti kefeide nato določimo razdaljo do nje. (TO JE ZELO ZAHTEVNO IN LAHKO VZAMETE TO KOT VEČJO ZANIMIVOST!)

 

3. RDEČI PREMIK - to metodo uporabljamo za določanje oddaljenosti galaksij.

    

Izmerimo valovno dolžino svetlobe, ki jo oddaja oddaljujoča se galaksija. Valovna dolžina je drugačna, če galaksija miruje.

    Relativni  razliki pravimo Rdeči premik. Nato s pomočjo epiričnega zakona - Hubblovega izračunamo, kako daleč je. Epiripični oz. Hubblov zakon je zveza med hitrostjo in oddaljevanjem objekta in njegovo oddaljenostjo. Sorazmernostni faktor med obema količinama je tako imenovanega Hubblovega konstanta, po sedanjih podatkih znaša 50 km/s na mega parsek.

Parsek je enota za merjenje razdalj, meri 3,26 svetlobnega leta - razdalja, s katero bi polmer Zemljine tirnice okrog Sonca videli pod kotom ene ločne sekunde.

 

4. STANDARDNA RAVNILA

 

    Za neki objekt določenih objektov vemo približno, koliko je velik (v metrih ali bolje v svetlobnih letih). Ko izmerimo še kotno velikost objekta, lahko iz obeh podatkov določimo razdaljo do objekta.

 

TU LAHKO VIDITE TABELO S PRIMERI NEKATERIH MERJENJ :

 

 

 KAJ?

 

SONCE

MERKUR

 VENERA ZEMLJA MARS JUPITER SATURN URAN NEPTUN PLUTON
Ekvatorski polmer v km  696000

     2439

6052

6378

3393

71398

60000

26071

24300

1142
Sploščenost (ekvatorski polmer)

 

    

0,003

0,005

0,064

0,108

0,03

0,03

  
Albedo(del Sončeve svetlobe, ki se odbija od planeta

 

0,06

0,72

0,39

1,16

0,7

0,75

0,9

0,82

0,9
Srednja oddaljenost od Sonca v mio km

 

0, 387

0,723

1

1,524

5,203

9,539

19,191

30,061

39,529
 Najmanjša oddaljenost od Sonca v mio km

 

57,9

108,2

149,6

227,9

778,3

1427

2871

4497,1

5913,5
Največja oddaljenost od Sonca v mio km

 

69,8

108,9

152,1

 

815,9

1506,9

3003,4

4542,1

7382,4
Navidezni srednji Sončev premer s planeta  

122,7

44,2

32

  

6,2

3,4

1,7

1,1

0,8
Oddaljenost planeta od Zemlje v mio km  

7

3,4

0

1,9

1,3

2,5

0,8

1,8

17,2
Obhodna doba v dnevih (d) ali letih (l)  

88 d

224,7 d

365,25 d

249,2 d

11,86 l

29,46 l

84,07 l

164,81 l

248,53 l
Hitrost na tiru v km/s  

47,9

35

29,8

78,4

13,1

9,6

6,8

5,4

4,7
Oddaljenost od Sonca (a.e.)  

0,387

0,723

1

1,524

5,203

9,539

19,182

30,06

39,53

a.e. - je polovica velike osi eliptične tirnice planeta, merjena v astronomskih enotah - 1 a.e.= 150 milijonov km ali natančneje 1,496 krat10 na 11 m.