Egiptu često pravimo dar Nila. Reka Nil vznika daleč na jugu Egipta, blizu ekvatorja. V davnini so vsakoletna deževja na jugu povzročila, da je Nil prestopil bregove in poplavil okoliška polja, za sabo pa pustil plast bogatega črnega blata. Zato so stari Egipčani rodovitnemu območju pravili črna dežela. Odvečno vodo so usmerjali v namakalne kanale in tako poskrbeli za namakalne pridelke.Takoj za rodovitnim pasom se naenkrat začne puščava, tako da je skoraj mogoče stati z eno nogo v puščavi in z drugo na polju. Brez oživljajočih voda Nila bi bil ves Egipt sama puščava.Stari Egipčani so zaradi barve peska in kamenja pravili rdeča dežela. Črna dežela je bila kraj življenja, rasti in varnosti, rdeča dežela pa je pomenila smrt in grozo. Kljub puščavskim predelom je bil Egipt dežela obilja. Zemlja je poleg hrane zagotavljala kamen, ki so ga potrebovali za zidavo templjev in klesanje kipcev; poldrago kamenje, npr. karneol in turkiz; ter-najpomembnejše-zlato.

POLJEDELJSKI CIKLUS

Visoke vode se začnejo julija po močnem deževju in taljenju snega na Abesinski visoki planoti, dosežejo vrh septembra in se umaknejo oktobra.
Ljudje se vrnejo iz višje ležečih krajev, uradniki polja na novo odmerijo in kmetje jih začnejo obdelovati za novo žetev.
Kmetje živijo v kočah iz nežganih ilovnatih zidakov, ki jih voda Nila razmehča. Zato morajo vsako pomlad najprej na novo zgraditi hiše. Nil zadržujejo v velikih zajezitvenih jezerih in ga z mrežo jarkov speljejo na polja.
Rečna voda je zelo dragocena, ker le redko dežuje. Če poplave ni ali je šibkejša kot navadno, grozi lakota zaradi pomanjkanja vode in gnojilnih naplavin.
Odvisnost od Nila zahteva dobro organizirano skupnost. Zbiralnike in jezove je potrebno graditi načrtno in jih vzdrževati. Kralj ima cel štab uradnikov, ki opravljajo to nalogo.
 V starem Egiptu so pridelovali predvsem pšenico vrste emmer, ječmen in lan. Iz pšenice in ječmena so izdelovali kruh in pivo, iz lana pa platno. Veliko o pridelavi živeža nam povejo stenske slike, modelčki, artefakti in pisani viri. Sejali so oktobra in novembra, ko se je reka umaknila. Stenske slike prikazujejo kmete, ki bodisi z ročnim bodisi vprežnim plugom orjejo zemljo in jo pripravljajo za setev. Arheologi so na vseh koncih Egipta našli številne lesene pluge, motike (tudi za rahljanje zemlje) in košare (za semena). Poleg tega so tu modelčki, ki prikazujejo kmečka opravila.

ŠADUF

Šaduf je sistem za dviganje vode iz vodnjakov in Nila. Šaduf sestoji iz posode, na dolg drog, uravnovešen s protiutežjo na nasprotnem koncu. S potegom vrvi se vedro spusti in napolni, potem ga protiutež dvigne in ga izprazni v jarek, po katerem voda priteče na cilj.