OBISK ČEVLJARJA

 V sredo zjutraj nas je pri razredni uri obiskal čevljar Jože Modic.
Povedal nam je, da je v pokoju in da je v Alpini delal 41 let.

Za čevljarsko poklicno pot se je odločil zato, ker ni imel druge izbire. Končal je le osnovno šolo in potem šel delat. Ko se je on zaposlil, je bilo v tovarni Alpini marsikaj drugače. Imeli so le naravno usnje, d
elali pa so s stroji. Ko je še delal kot vajenec, je moral s smolo mazati dreto. Povedal nam je tudi, da je njegov oče tudi delal v Alpini.
Takrat so morali malico nositi s seboj, tudi kosit so hodili domov.

Včasih so v Alpini veliko delali ročno, danes pa delajo strojno.
Čevelj je bil zbit z lesenimi žeblji – cveki, danes pa v Alpini čevlje
samo lepijo. Pokazal nam je tudi orodja, ki jih je uporabljal. To so nož, 
magnetno kladivo, nož za rezanje podplatov, šilo, ukrivljena igla za
šivanje in leseni cveki.

Gospod Jože nam je povedal, da včasih ni bilo reklamacij in da so
plače sedaj zelo slabe.

Ta razredna ura mi je zelo hitro minila, saj je bilo zanimivo poslušati
o čevljarstvu.

                                                                               Denis Šinkovec, 6.a

POROČILO O OBISKU ČEVLJARK

   V sredo sta na razredno uro prišli dve čevljarki. Ena je sedanja delavka Alpine,
   druga pa je v tovarni delala včasih.

   Na mizo sta pripravili polno vzorcev čevljev. Nato sta dve sošolki prebrali
   vprašanja. Najprej nam je odgovarjala starejša, nato pa še sedanja delavka. Tako
   smo lahko slišali, kako izdelajo čevlje danes v primerjavi z izdelavo čevljev včasih.
   Izdelava sedaj poteka nekako takole:

   Najprej si nekdo zamisli, kakšen čevelj bi rad naredil. Nato ga nariše na list
   papirja in izreže. Na drugi list napiše vse normative oz. podatke. Sledi delo
   modelirja, ki naredi  vzorec. Nato delavci v več fazah izdelajo čevelj. Ko je ta
   končan, mu lahko dodajo še kak okrasek, npr. pas, zaponko itd.

   Starejša delavka je povedala, da je bilo v tovarni Alpina pred leti okrog 1600 ljudi.

   Med pogovorom smo si lahko tudi izmerili svojo številko noge. Morali smo se
   sezuti in nato smo lahko pogledali svojo številko noge – evropsko ali angleško.
   Meni je bilo všeč, ko je starejša delavka povedala kakšno zanimivo besedo, npr.
   batovci, kar pomeni gumijasti škornji.

   Ta razredna ura mi je bila zelo všeč!!!!!!

                                                                                            Ines Kavčič, 6.b