Nekateri trdijo, da so košarko začeli igrati Azteki, ki so žogo iz kavčuka metali v nekakšenkrog, postavljen dva metra nad tlemi. Na bakrorezu Dietricha de Briesa iz leta 1603 so celo videli indijanska plemena, ki igrajo nekaj podobnega košarki. Na visokem stebru je bila štirioglata košara v katero so metali žogo iz kože. Še najbolj podobna današnji košarki je bila igra Korbball, ki so jo že v Nemčiji igrali okoli leta 1850. Igrišče je bilo razdeljeno na dva dela in na vsaki strani je bil postavljen steber s košem. To igro so najprej uvedli v gimnastičnih dvoranah, kasneje so jo igrali na prostem ali v dvoranah in jo med obema vojnama razširili v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. Korbball so na začetku 20 stol. igrali tudi v naših šolah na katerih je bil v veljavi avstro-ogrski šolski sistem. Vseeno pa igre Korbball ne gre enačiti s košarko, saj se razlikuje igrišče, pravila in konstrukcija košev.                                                                                                                                                           Dr. James Naismith                                


Ne glede na vse to, velja za očeta košarke ameriški profesor telesne vzgoje dr. James Naismith. Leta 1891 je postal profesor na Y.M.C.A collegu Springfieldu. Tam je jeseni obiskal seminar psihologije, ki ga je vodli Halsey Gulick, sicer direktor oddelka za telesno vzgojo omenjenega collega. Prav dr. Gulick je Nasmitha zadolžil, da si izmisli novo igro, ki bi bila zanimiva in bi se jo dalo igrati v dvorani. Ta igra je prevzela elemente ameriškega nogometa, nogometa in hokeja. Smisel igre je Nasmith zasnoval tako, da je na balkon collega pribil dva koša za nabiranje breskev. Moštvo je vsebovalo devet igralcev in cilj igre je bilo vreži žogo za nogomet v koš. V letu 1897-1898 je moštvo s petimi igralci postalo standardno. Prva uradna tekme je bila verjetno odigrana leta 1896 v Trentonu - New York. Prva profesionalna liga je bilo zasnovana leta 1898, da bi zaščitila igralce pred iskoriščanjem in da bi reklamirala manj grobo igro. Liga se je imenivala NBL - National basketball league. Leta 1934 so bile prvič organizirane igre kolidžev v dvorani Madison sqare Garden v New York City. Tako so se za košarko začeli zanimati številni sponzorji. Do leta 1950 je košarka postala glavna športna panoga na kolidžu in stem se je povečal interes za profesionalno ligo.


PRVA PRAVILA

1. Žoga je lahko vržena v katerokoli smer z eno ali dvema rokama
2. Žoga je lahko dbita v katero koli smer z eno ali dvema rokama, vendar nikoli s pestjo
3. Igralec ne sme teči z žogo. Igralec mora vreči žogo iz mesta kjer jo je ujel, edino če jo je ujel v teku lahko naredi korake, ko se poskuša vstaviti.
4. Žogo je potrebno držati z dlanmi. Telo ali  roke se ne smejo uporabljati za držanje žoge.
5. Porivanje, držanje, zaletavanje direktno z ramo, spotikanje ali udarjanje igralca nasprotnega moštva ni dovoljeno. Prvo tako dejanje se šteje kot napaka, drugo tako dejanje igralca izkluči iz igre do prve dosežene točke, če pa je bilo očitno vidno, da je želel poškodovati igralca, se ga izključi iz igre do konca tekme in menjava ni dovoljena.
6. Napaka je udarec žoge s pestjo, neupoštevanje 3. in 4. pravila in pravila opisanega v 5. pravilu.
7. Če katera koli ekipa naredi 3 zaporedne napake se nasprotnemu moštvi prišteje točka.
8. Točka se šteje, če je vržena iz tal in le ta ostane v košu. Če žoga za trenutek obstane na robu koša in obrambni igralec zatrese koš, se prišteje točka.
9. Če gre žoga v avt, jo v igrišče nazaj vrže oseba, ki se jo prva dotakne. Če pride do nesporazuma jo naravnost v igrišče vrže sodnik. Čas za vrnitev žoge v igro je 5 sekund in če ta čas preteče se žoga dodeli nasprotnemu moštvu. Če katero moštvo namerno zadržuje žogo v avtu mu sodnik dosodi favl.
10. Sodnik bo sledil napakam in opozoril sodnika o 3. zaporednih napakah. On ima moč, da igralca isključi iz igre.
11. Drugi sodnik bo ocenjeval kdaj je žoga v igri, kateri strani pripada in pazi na čas. On določa kdaj je dosežena točka in štetje le teh.
12. Igralni čas je 2x15 minut in 5 minut pavze med polčasoma.
13. Ekipa, ki doseže več točk v tem času je proglašena za zmagovalca. Če je rezultat izanačen se lahko, ob strinjanju obeh ekip se tekma nadaljuje do prve dosežene točke.