Vesolje

Sonce
1. je najsvetlejša zvezda v vesolju.
2. je edina zvezda v vesolju.
3. je edina zvezda našega Osončja.
4. je na začetku svoje življenske dobe
Mlečna cesta ali Rimska cesta
1. je skupina zvezd v vesolju.
2. je galaksija, ki ji pripada tudi Osončje.
3. je našemu Soncu najbližja zvezda.
4. je cesta, ki pelje iz Ljubljane v Rim.
Svetlobno leto
1. je enota za merjenje časa v vesolju.
2. je enota za merjenje hitrosti v vesolju.
3. je enota za merjenje razdalje v vesolju.
4. je čas, ko svetloba prepotuje razdaljo med Soncem in Zemljo.
Ozvezdje je
1. skupina zvezd, ki so v vesolju zelo blizu skupaj.
2. skupina zvezd, ki jih na nebu vidimo združene v neko podobo.
3. okolica neke zelo svetle zvezde.
Zodiak
1. je drugo ime za ozvezdja, ki tvorijo takoimenovani živalski krog.
2. so ozvezdja, med katerimi se giblje Sonce.
3. je skupina zvezd na nebu v obliki leva.
Astronomska enota (AE) je enota za merjenje razdalj v vesolju. Kako je določena?
1. Astronomska enota (AE) je razdalja med Zemljo in Mesecem.
2. Astronomska enota (AE) je razdalja med Zemljo in Venero kot zemljino "dvojčico".
3. Astronomska enota (AE) je pot, ki jo prepotuje svetloba v 1 letu.
4. Astronomska enota (AE) je razdalja med Zemljo in Soncem.
Galaksija je
1. skupina zvezd na nebu, ki določajo neko obliko.
2. je velika skupina zvezd, ki jih skupaj drži gravitacijska sila.
3. zelo oddaljena zvezda, kjer so znanstveniki ugotovili neko vrsto življenja
Severnica je
1. zvezda, ki nam služi za hojo ponoči, saj je najsvetlejša zvezda poleg Sonca ne nebu.
2. je komet, ki "obišče" Zemljo vsakih 76 let.
3. je drugo ime za Mali voz.
4. zvezda, ki nam služi za orientacijo, saj leži v navideznem podaljšku Zemljine osi in je tako vedno na istem mestu
Pluton ni več deveti planet našega osončja, ker
1. je gravitacijska sila zaradi oddaljenosti od Sonca popustila in ga je odneslo stran.
2. je vanj trčil zelo velik meteor in je eksplodiral.
3. se je združil n Neptunom in tvorita "dvojni planet.
4. je po današnjih merilh premajhen, zato spada med pritilkave planete.
Zelo znan Halleyev komet je viden vsakih
1. 75-76 let.
2. 2000 let.
3. 99 let.
Zemljino luno Mesec vidimo,
1. ker oddaja svetlobo, vendar manj kot Sonce, ker je manjša od Sonca.
2. ker je tako blizu, da se vidi odboj svetlobe, ki jo oddajamo na Zemlji.
3. ker odbija svetlobo, ki jo odda Sonce.
4. ker je radioaktivna in oddaja sevanje v obliki šibke svetlobe.
Med dvema zaporednima mlajema
1. preteče približno 1 leto.
2. preteče približno 1 mesec.
3. preteče približno 1 dan.
4. preteče različno časa, saj mrki niso vsak mesec.
Za izračun gravitacijske sile med dvema telesoma potrebujemo naslednje podatke:
1. maso obeh teles in gravitacijski pospešek.
2. maso težjega telesa in gravitacijski pospešek .
3. maso obeh teles in razdaljo med njima.
4. težnostni pospešek in gravitacijsko konstanto.
Gravitacijska sila med Venero (masa 4,8 Exp24 kg) in Zemljo (6 Exp24kg), ko sta si najbližje (42 milijonov km), znaša:
1. 1,1 Exp18 N
2. 4,6 Exp28 N
3. je zelo majhna in se ne splača računati
Na kakšen Sonce pridobiva energijo, ki jo oddaja?
1. Na Soncu potekajo enake rekcije kot v jedrskih elektrarnah. Energija, ki nastane, se sprosti v vesolje.
2. No Soncu poteka fuzija, proces zlivanja vodikovih jeder v helijeva.Energija, ki nastane, se sprosti v vesolje.
3. Sonce je zelo vroče in se počasi ohlaja, ker oddaja energijo.
Jupiter je največji planet v Osončju. Njegova masa
1. je le nekaj manjša od mase Sonca.
2. sploh ni velika, saj je planet večinoma iz plinov.
3. je velika zato, ker k masi štejemo tudi mase vseh 16 jupitrovih lun.
4. je večja kot masa vseh ostalih planetov v Osončju.
Magnituda je mera za
1. velikost zvezde.
2. količino izbruhov magme na zvezdah in planetih.
3. temperaturo zvezde.
4. navidezno svetlost zvezde.
Ekliptika je
1. ravnina, po kateri se giblje Zemlja okrog Sonca.
2. je drugo ime za os, okrog katere se vrti Zemlja.
3. pot planeta okrog Sonca, saj se planeti ne gibljejo po krožnicah ampak po ekliptikah.
Vesolje je nastalo pred
1. približno 150 milijoni let.
2. približno milijardo let.
3. približno 5 milijardami let.
4. približno 13 milijardami let.
Teden ima sedem dni zato,
1. ker je 7 pravljično število.
2. ker je v Osončju poleg Zemlje še 7 planetov
3. ker so v času določanja števila dni poznali Sonce, Luno in še 5 planetov.

Vesolje

Preveri se v kvizu