PESEM

LEP, PRELEP JE ŠOPEK TA,
ZLATE V NJEM SO NITI,
KDO DO SMRTI ZDRAV, VESEL
BI NE HOTEL BITI?

DOLGA, DOLGA PESEM TA,
KI TAKO ZAČENJA,
TIHA PESEM IZ SRCA,
PESEM HREPENENJA.
(Josip Murn)

 
JOSIP MURN
Poet, cerkljanskega rodu, rojen 4. marca 1879 - eden izmed štirih predstavnikov moderne - ne bo ostal neznan in v Cerkljah ne bo pozabljen. V letu 2001 se spominjamo 100. obletnice pesnikove smrti.
Njegova mati Marija Murn je bila doma v Lahovčah, tudi njegova dobrotnica Polona Kalan, ki se je zavzela za štiriletnega rejenčka, je bila doma v Cerkljah. pogrešani dom pa so mu vsaj med počitnicami dajali Udamičevi v Zalogu. Zato se je podpisoval tudi Jurij Zaloški. V njegovem kratkem življenju je bil ta čas najsrečnejši. Tu so nastale najlepše Murnove pesmi.
Brati Murna pomeni stopati po stezicah med dobravami in senožetmi, kjer bilke tiho spe, ko se mrači, ko mir lega na zemljo in tone svet v tihi, nočni čas ob trepetanju zvezd v višavi.
Odkrivati Murna pomeni prisluhniti naravi z njenimi polji, logi, vrtovi, prisluhniti, kako šumijo bori in košate lipe; pomeni ujeti se v ubrane melodije glasov vasi z vsem, kar ljudi razveseljuje.
Sprejeti Murnove pesmi pomeni imeti odprto srce. Razume jih, kogar je prekalila stiska. Kdor ima pravo oko, se bo razgledal po ravnicah njegovih impresij, kjer vse drhti od rasti, cvetočega maka, pomladnih akacij, pšenične pozlate, razgretih in razburljivih ajdovih cvetov, nageljnov poljskih in skromnih hišic.
 

Daniela Močnik