KAJ JE GOLF

Golf je igra, v kateri igralec z udarjališča z zaporednimi udarci udarja žogico v luknjo. Igralec mora igrati vse luknje po označenem vrstnem redu od luknje, označene s številko 1, do luknje s številko 18. Cilj igre je, da v dogovorjeni rundi  to stori s čim manj udarci. Vendar ne pozabimo, pri tem se šteje tudi udarec, s katerim nismo zadeli žogice (temu pravimo zračni udarec).

KRATEK PRIKAZ ZGODOVINE GOLFA

Nekateri menijo, da je  igra, podobna golfu, obstajala že v rimskih časih. Na starih kitajskih slikah je mogoče videti igro, pri kateri so različno razporejene luknje in igralci vanje udarjajo žogice. Morda je golf najbližji stari nizozemski igri, imenovani kolf. Vsekakor pa je mogoče najti prve pisne vire s konca  13. stoletja, nekateri cerkveni vitraži  iz 16. stoletja pa prikazujejo podobe ljudi s palicami, podobnimi tistim za golf. Mnogi menijo, da se je igra razvila med pastirji, ki so ob čuvanju ovac čas preganjali z udarjanjem kamenčkov s palicami.

Golf, kakršnega poznamo danes, pa ima zagotovo svojo domovino na Škotskem. Igra je postala popularna že sredi 15. stoletja, in to tako zelo, da je takratni škotski kralj  Jakob II. menil, da ogroža lokostrelstvo, ki je v takratnih časih pomenilo temelj vojaških veščin, od katerih je bila odvisna obrambna sposobnost kraljestva. Zato jo je leta 1457 celo prepovedal. Igra, ki so jo igrali samo na Škotskem, se je v druge predele Velike Britanije preselila šele po kronanju Jakoba VI. za kralja Anglije. Takrat je v Blackheathu, južnem delu Londona, nastalo tudi prvo igrišče zunaj Škotske, imelo pa je sedem lukenj. Golf se je širil skupaj z razvijanjem kolonialnega imperija Velike Britanije, šele proti koncu 19. stoletja pa se je začel pojavljati tudi zunaj anglosaksonskega sveta, in sicer na evropski celini.

IGRIŠČA

V zgodnjih letih so igralci igrali po javnih zemljiščih ob morskih peščinah. Tam so izkoriščali naravne danosti, ovire in zapreke, ovce pa so opravljale vlogo kosilnic.

Luknje so določali sproti, prav tako udarjališča, ki so jih označili kar nekaj metrov  stran od zadnje igrane luknje. Tudi o številu igranih lukenj so se dogovarjali sproti. Prva stalna igrišča so verjetno nastala skupaj s prvimi klubi. Igrišča so imela različno število lukenj, od 6 do 26. Prvo igrišče na evropski celini je nastalo  blizu Biarritza, kjer je bil ustanovljen Pau klub. Prava atrakcija pa je postal golf po nastanku prvega kluba v Cannesu proti koncu devetdesetih let 19. stoletja. V Sloveniji  je prvih devet lukenj nastalo leta 1937 na Bledu, drugih devet leta 1940. V času vojne je bilo igrišče povsem opuščeno. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja pa je skupina navdušencev začela z akcijo obuditve golfa  na Bledu in do leta 1978 je bilo igrišče obnovljeno v celoti.

NASTANEK  KLUBOV

Med najstarejšimi klubi je Honourable Company of Edinbourgh Golfers - danes ima svoj sedež v Muirfieldu - ki je bil ustanovljen leta 1744 kot Gentlemen Golfers of Edinburgh, medtem ko je Society of  St. Andrews' Golfers nastal deset let pozneje. V začetku 19. stoletja se je slednji preimenoval v Royal and Ancient Club of  st. Andrews, ki deluje še danes. V drugi polovici 18. stoletja se je pojavilo kar nekaj klubov, viri pa navajajo tudi nastanek  klubov v ZDA. Pravi razmah se je začel v 19. stoletju.

OBLIKOVANJE PRAVIL

Vsi takratni klubi so igrali po sicer podobnih, vendar ne enotnih pravilih. Prva pravila so zapisali v Gentlemen Golfers,  ker so želeli izvest tekmovanje s pokalom za zmagovalca. V ta namen so pripravili 13 pravil, ki so tudi sestavni del današnjih. Prva standardizirana pravila je leta 1858 na podlagi dogovora pripravil Royal and Ancient Golf Club of St. Andrews (R&A), določili so tudi število lukenj v eni rundi golfa  in sicer 18. R&A je vse do danes ostal skupaj z Golf zvezo Združenih držav edina avtoriteta na področju pravil. Pod jurisdikcijo Ameriške zveze sta samo dve državi - ZDA in Mehika, vse druge golf zveze pa sodijo pod okrilje R&A. Obe organizaciji vsake štiri leta skupaj izdata pravila, ki so edina veljavna pravila ne samo za igranje golfa, temveč tudi za delo tekmovalnih komisij, priprav lokalnih pravil in pravil amaterskega statusa.  

 S ČIM IGRAMO - OPREMA

Za igranje golfa je potrebna ustrezna oprema.  Palice so bile nekdaj večinoma lesene, narejene iz tršega lesa. Izdelovalci palic so bili posebej čislani in so imeli posebne delavnice.   V 19. stoletju je jesenovino in lesko, iz katerih so izdelovali držaje palic, spodrinil hiroki. Železne glave palic so se v začetku uporabljale predvsem za težje udarce. Šele konec 19. stoletja so postale palice z železnimi glavami vse pogostejše.

Z različnimi palicami si igralci prizadevajo usmeriti žogico v jamico. Palice so različno dolge in imajo različne naklone. Oboje omogoča različno dolžino ter višino leta žogice. V vsakem setu za tekmo je lahko največ 14 palic.  Palice so označene po številkah od 1 do 9. Ločimo  tudi železa (1 do 9, nato še peskovka, ki ni označena s številko ampak samo s črko S, ter putter), ki so namenjena za bližanje žogice proti jamic in lesove, ki jih uporabljamo predvsem za igro z udarjališča  in na čistini (1, 3, 4, 5, 7).

Vsaka palica pa se uporablja za določene udarce. Največkrat jih uporabljamo glede na to, kako daleč želimo udariti. Nižja je številka palice, večjo daljavo in  nižji let žogice dosežemo. Pravila natanko določajo obliko in izdelavo palic in  v skladu z določili R&A.

Šele 1968 so za profesionalne tekme določili enotno velikost žogice, ki je lahko v premeru merila 42,67 mm. Ta standard se je uveljavil v pravilih golfa in  velja za vse igralce. Žogica lahko tehta  45,93 g. Nova tehnologija je omogočila, da je današnja žogica zelo zanesljiva v letu in pri kotaljenju. Polimerska prevleka je izboljšala kvaliteto žogice, spremenjena je tudi oblika in število vdolbinic, kakor tudi kompresija, ki omogoča prilagajanje potrebam  posameznega igralca in razmeram na igrišču.

K opremi sodijo še posebni čevlji z železnimi ali plastičnimi konicami na podplatih. Ti zagotavljajo dobro in uravnoteženo postavitev pri udarcu žogice ter varno hojo navzdol in navzgor po igrišču. Ker je celoten komplet  s palicami, torbo in žogicami ter ostalo potrebno opremo, kamor sodijo še dežnik,vetrovka, orodje za označevanje žogice (označevalec ali marker), za popravljanje udarnin in drugih poškodb na  zelenici uporabljamo majhne vilice, za čiščenje žogic brisačo,  večina  igralcev  si omisli poseben voziček na električni pogon. Pravila igre strogo določajo tudi ostale dele opreme, zlasti oblačila.

KJE ZAČNEMO IGRATI

Na vadbišču  se začetniki začnejo učiti prvih udarcev.Vsako golfsko igrišče mora imeti vadbišče (driving range) za vadbo srednjih in dolgih udarcev ter dve zelenici (green), eno za vadbo kratke igre in bližanja, drugo pa za vadbo putt udarcev. Ob zelenici (green) za vadbo kratke igre je tudi bunker za vadbo udarcev s peska. Na vadbišču igralci uporabljajo posebne žogice, ki so slabše kakovosti in  so označene kot vadbene žogice (range balls). Prvi udarci  so praviloma  čim daljši, točno usmerjeni in pravilno odmerjeni. Zato je pač treba žrtvovati nekaj časa. Pomembno je, da začnemo z dobrim učiteljem, saj je za vsako napačno osvojeno gibanje, potrebno ogromno število ponovitev, da bi se ga odvadili. Dokler igralci ne obvladajo udarcev, v igri ni pravega zadovoljstva. Prej obratno. Številni igralci zatrjujejo, da ni večjega užitka kot opazovati let žogice, ki se približuje želenemu cilju.

Igrišča za golf so zelo različno velika.  V glavnem velja, da je za igrišče z osemnajstimi luknjami potrebnih najmanj 50 ha primernega zemljišča. Poznamo  več vrst igrišč. Igrišče z osemnajstimi luknjami se imenuje standardno igrišče, ker rundo ponavadi  igramo na osemnajstih luknjah. Ponekod imajo igrišča samo devet lukenj. V tem primeru  je treba za dogovorjeno rundo igrišče preigrati dvakrat.  V državah z razvitim golfom je mogoče najti tudi igrišča z devetimi kratkimi luknjami, ki so znane pod imenom igrišče par tri ali tudi executive course. Teh devet lukenj je mogoče odigrati v kratkem času, na njih pa igrajo tudi otroci, stari do deset let.

Ko se bodoči igralec nauči osnovnih udarcev, pravil igre in obnašanja na igrišču, pristopi k izpitu za pridobitev »dovoljenja za igro«. Šele ta mu omogoči samostojno igranje na igrišču. Napredek v igri igralcu predstavlja izboljšanje »handicapa«. Golf je namreč edina igra, kjer med seboj lahko enakovredno igrata vrhunski profesionalec in povprečni igralec ali pa starostnik  in mladenič pri dvajsetih.  To omogoča prav  »handicap« ali prednostno  število udarcev, ki jih ima slabši igralec pred boljšim. Vsako igralno polje ima namreč predpisano število udarcev, s katerimi je možno žogico usmeriti v jamico (luknjo, hole), ki ima premer 108 mm, je  najmanj 100 mm globoka  in se nahaja na zelenici (green). To je število par igralnega polja. Število udarcev nad parom igrišča,  s katerim ga je posameznik preigral, pa predstavlja njegov »handicap«.

Ob igranju 18 lukenj igra traja 4 do 5 ur, igralec prehodi od 6 do 7 kilometrov, vmes pa se mora 150 do 200 krat prepogniti in približno 100 krat udariti žogico.

Posebno pomemben je tudi družabni vidik igre, saj večurno igranje v skupini in z različnimi ljudmi prestavlja možnost pridobivanja novih znanstev in poglabljanja starega prijateljstva. Slednje značilnosti dajejo golfu obeležje ugodne telesne in duševne športne aktivnosti.