Matevž Ravnikar Poženčan POŽENČANOVO BERILO
V prvi polovici 19. stoletja sta na Kranjskem živela in delovala dva pomembna moža z imenom MATEVŽ RAVNIKAR. Oba sta bila duhovnika, a en sam je bil naš cerkljanski rojak.
Ta je bil rojen 31. velikega srpana 1802 v Poženiku pri Cerkljah. Šolal se je v Ljubljani in bil kot 10-letni sošolec 12-letnemu Francetu Prešernu. Leta 1826 je začel svojo duhovniško pot po Kranjskem: Železniki, Breznica, Stara Loka, Trnje, Gora, Semič, Sela pri Kamniku. Prvo samostojno službo je nastopil leta 1855. V Predosljah pri Kranju je bil župnik 9 let – do svoje smrti 14. svečana 1864, kjer je tudi pokopan. Ponosen je bil na svoj rojstni kraj, zato se je vse življenje podpisoval POŽENČAN.
Poženčanovo delo: Pisal je krajše, vzgojno naravnane prozne sestavke (Martinez iz Podloma, Jakec iz Osredka …). Aktivno se je ukvarjal s staro zgodovino. Posebej ga je zanimala naselitev Slovanov in njihovo bajeslovje (Sled Slovencev med nekdanjimi narodi …). Zavzemal se je za slovniško sodnijo. Sodeloval je pri Wolfovem nemško-slovenskem slovarju in pri novem prevodu Sv. Pisma (prerokov Izaija in Jeremija).
Po navadi tistega časa je zapisane pesmi popravljal z namenom, da bi jih izboljšal in približal načelom umetne poezije (tudi Prešeren). Njegove pesmi sta objavljala Stanko Vraz in Emil Korytko. Večino Poženčanove zapuščine je objavil Karel Štrekelj v štirih zvezkih Slovenske narodne pesmi.
Posebna Ravnikarjeva zasluga je, da je poleg ljudskih pesmi prvi zapisoval ljudske pravljice, povedke in uganke ter tako mnoge rešil pozabe.
Zamisel za POŽENČANOVO BERILO je nastala v letu 2005, ki ga je Unesco razglasil za mednarodno leto nematerialne dediščine. Projekt je podprl župan naše občine g. Franc Čebulj. In ko je knjižico sprejela v svoj založniški program še Mohorjeva družba, je bilo jasno, da bo Poženčan dobil svojo knjigo. Izšla je ob slovenskem kulturnem prazniku 2006. To Berilo je bilo pisano predvsem za cerkljanske šolarje, upoštevajoč smernice učnega načrta za slovenščino. Zakaj za cerkljanske? Učenci OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem so sledili Unescovemu projektu Mladi posvojijo spomenik in tako 20. 2. 2004 posvojili spominski park ob šoli, v katerem stojijo herme mož, ki so se s svojim delom zapisali v slovensko zgodovino. Prav vsem ni mogoče postaviti spomenikov, lahko pa se jim oddolžimo kako drugače.
Matevžu Ravnikarju Poženčanu za njegovo zavzetost za slovensko kulturo s Poženčanovim berilom:
Berilo predstavljajo Poženčanove izvirne pesmi – umetne, ki jih uvajajo domoljubne, sklepa pa povest o Brnekarjovem gradu, v kateri je pesnik ljudsko zgodbo o propadu poženiškega gradu povedal v verzih. Drugi del berila prinaša ljudsko poezijo (junaške, bajeslovni, ljubezenski in legendarne pesmi); tretji del vsebuje šest ljudskih pravljic. Dodano je še po domače povedano Gelazijevo sveto pismo kot eden izmed prevodov poučnih zgodb.
