Pred vami so otroška  likovna dela. Njihova govorica je čista, preprosta in neposredna. Očarajo nas s svojo barvitostjo in razigranostjo. Vsako med njimi je posebno in edinstveno, vendar  nam prav vsa pripovedujejo isto zgodbo. To je zgodba o slovenskem ljudskem ornamentu.

Slovenski ornament ima svojo tradicijo in zgodovino. Razvijal in dopolnjeval se je s slovenskim življenjem do današnjega dne in je kot mogočno drevo, ki rase iz globin narodove duše in zemlje že tisočletja, ter kaže za vsako dobo svoje preteklosti svoj posebni svet.

Tradicija pa je nekaj kar velja ohranjati in negovati. Zato smo pri likovni vzgoji zavihali rokave in se lotili upodabljanja slovenske krasilne umetnosti. Ob tem smo spoznali osnovno zakonitost ornamenta, ki je stilizacija ali poenostavitev danega motiva. Lahko smo izbirali med rastlinskim, živalskim in geometrijskim ornamentom ali kar kombinacijo vseh treh. Največkrat smo upodobili gorenjski nagelj, ki je postal že kar narodni simbol.

Pri našem ustvarjanju smo se opirali na bogato slikovno gradivo, zapuščino dveh mož, Ivana Razborška in Jožeta Karlovška, ki sta večji del svojega življenja posvetila proučevanju, zbiranju in urejanju vsega kar je bilo kakorkoli  povezano z ljudskim ornamentom in krasilno umetnostjo na slovenskem.

S svojim delom sta ohranila in obogatila našo kulturno dediščino ter vzpodbudila tudi nas, da se v času, ko svet počasi a vztrajno izgublja svojo barvitost in človeštvo vedno bolj postaja eno samo veliko pleme, kdaj pa kdaj zavemo svojih korenin.