Zgodovina mesta Radovljica

V 12. stoletju je bila na prostoru današnjega Predtrga, ki je bil v takratnem času v lasti Ortenburžanov, vasica Radovljica (ljud.: Radolca).

Ko so v 13. stoletju z Rodin prenesli sedež prafare v Radovljico, so Ortenburžani poleg cerkve sv. Petra postavili svojo graščino. Okrog cerkve in graščine, na prodnatem pomolu terase nad Savo, je nastalo utrjeno tržno naselje in farno središče. To je sčasoma prevzelo ime prvotne naselbine, prvotna naselbina pa je zaradi svoje lege dobila ime Predtrg.

radtlocb.jpg (15929 bytes)
Tloris starega mesta Radovljica

Ob začetku 14. stoletja je Radovljica dobila tržne pravice. Postala je pomembno središče ortenburške posesti na Gorenjskem, saj je glede na svojo lego povezovala plodno ravnino na levem bregu Save z železarsko razvitim desnim bregom. Skozi Radovljico so vodile številne gospodarske in trgovske poti.

radgrbzg.jpg (7674 bytes)
Pečat mesta Radovljica

Trg je prerasel v mesto v času od 70. let 15. stoletja do leta 1510, ko se Radovljica v virih neizpodbitno označuje kot mesto. Mestni grb predstavlja moža, ki v desnici drži kolo, v levici pa maketo mesta.
V srednjem veku je bila Radovljica edino mesto v Deželi in na Zgornjem Gorenjskem.

Radovljiško gospostvo je prehajalo v najem raznim plemiškim družinam, kar je vplivalo tudi dogajanja v Radovljici in Deželi. Boji za celjsko dediščino, žarišče protestantizma, kmečki upori, požari in potres, obleganje Turkov, vse to je pisalo zgodovino mesta. Po vseh vzponih in padcih je leta 1868 Radovljica postala upravno središče zgornjega dela Gorenjske. Nov zagon za gospodarski razvoj sta pomenila tudi gorenjska železnica in nova cesta proti Lescam. Radovljica je vodilno gospodarsko vlogo ohranila do obdobja po prvi svetovni vojni, ko so to vlogo prevzele gospodarsko razvitejše Jesenice.
Kljub temu, da je izgubila svojo gospodarsko vlogo, je Radovljica še do danes ostala ostala kulturno in upravno središče.