Pri proučevanju naravnih pojavov moramo pogosto poznati različne podatke, na primer o velikosti teles, lastnosti snovi iz katere je telo, dolžini tira po katerem se telo premika, čas v katerem je pojav potekal, …. Vse to so fizikalne količine. Z njimi opredelimo lastnost teles, stanje teles in lastnosti pojava, pri katerem telo opazujemo.
Glavna naloga fizike je iskanje podrobnih zvez med količinami.
Količine so podatki o lastnostih teles in lastnostih pojavov. Zaradi tega moramo količine meriti. Da bi bile količine vsakomur enako veljavne in razumljive, moramo uporabljati dogovorjeno imenovanje količin, označevanje in dogovorjene merske enote količin.
Enotno imenovanje količin in enot določa mednarodni sistem enot (SI - Systeme Interationale d´unit).
Vsako fizikalno količino navajamo z merskim številom in enoto.
Mersko število je številka, ki nam pove koliko delov (enot) obsega izbrana količina.
Mersko število dobimo z merjenjem. Merjenje je postopek, pri katerem štejemo koliko izbranih enot obsega določena količina.
Merska enota je oznaka za dogovorjeno velikost merjene količine.