Uradni list RS, št. 67/2005
Na podlagi 64. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 23/05 –
uradno prečiščeno besedilo in 53/05) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK
o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja pristojnosti organov in organizacij,
zadolženih za organizacijsko in vsebinsko pripravo ter izvedbo nacionalnega
preverjanja znanja v osnovni šoli.
II. PRIPRAVA IN IZVEDBA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA
2. člen
(Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja)
Nacionalno preverjanje znanja vodi Državna komisija. Sestavljajo
jo predsednik in sedem članov, ki jih imenuje minister, pristojen za šolstvo (v
nadaljevanju: minister).
Predsednik in člani Državne komisije so imenovani izmed:
– visokošolskih
učiteljev s fakultet, ki izobražujejo učitelje (en član),
– strokovnih delavcev
Ministrstva za šolstvo in šport (dva člana),
– strokovnih delavcev
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (en član),
– strokovnih delavcev
Državnega izpitnega centra (en član),
– ravnateljev
osnovnih šol (en član),
– učiteljev
predmetov, iz katerih se opravlja nacionalno preverjanje znanja, ki sodelujejo
tudi pri nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev (en
član),
– strokovnjakov za
metodologijo vrednotenja znanja (en član).
Na seje državne komisije so vabljeni predstavniki
predmetnih komisij, predstavniki Zavoda RS za šolstvo (v nadaljevanju: ZRSŠ),
predstavniki Državnega izpitnega centra (v nadaljevanju: RIC), ki sodelujejo
pri nacionalnem preverjanju znanja, po potrebi pa tudi konzulenti, ki jih
Državna komisija imenuje za metodologijo in vrednotenje znanja.
Komisija izmed članov na predlog predsednika imenuje
namestnika predsednika.
Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije se
imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Komisija ima strokovnega tajnika, ki je delavec RIC.
3. člen
(pristojnosti Državne komisije)
Državna komisija skrbi za zanesljivost, učinkovitost in
preglednost sistema nacionalnega preverjanja in ima naslednje pristojnosti:
– pripravi izhodišča
za nacionalno preverjanje znanja,
– opravlja
koordinacijo v zvezi z delom predmetnih komisij,
– sprejme navodila za
izvedbo nacionalnega preverjanja znanja in za vrednotenje znanja ter navodila
za prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi
potrebami,
– sprejme navodila za
varovanje podatkov v postopku priprave gradiv in navodila za varovanje podatkov
pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja,
– potrdi informacijo
o nacionalnem preverjanju znanja, namenjeno širši javnosti, za posamezno šolsko
leto, na podlagi predloga RIC in ZRSŠ,
– sprejme letno
poročilo o izvedbi in dosežkih nacionalnega preverjanja znanja, ki ga najkasneje
do 31. decembra tekočega leta predloži ministru in Strokovnemu svetu Republike
Slovenije za splošno izobraževanje,
– analizira dosežke
nacionalnega preverjanja znanja,
– skupaj s
predmetnimi komisijami pripravi poročilo o doseganju standardov znanja,
– oblikuje predloge
in pobude za ministra v povezavi z dosežki nacionalnega preverjanja znanja,
– opravlja druge
naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja.
4. člen
(Državni izpitni center – RIC)
RIC opravlja strokovne, razvojne, organizacijsko-tehnične
in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja:
– pripravi predlog
navodil za izvedbo nacionalnega preverjanja in za vrednotenje znanja skupaj z
ZRSŠ,
– pripravi predlog
navodil za prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja za učence s
posebnimi potrebami,
– v sodelovanju z
ZRSŠ pripravi predlog informacije o nacionalnem preverjanju znanja za posamezno
šolsko leto za Državno komisijo,
– organizira in
tehnično izvede nacionalno preverjanje znanja,
– predpiše način za
določitev šifer učencev za nacionalno preverjanje znanja,
– vodi in hrani
zbirke nalog za nacionalno preverjanje znanja,
– daje Državni
komisiji in predmetnim komisijam potrebno strokovno in tehnično pomoč,
– ureja izvedbo
financiranja Državne komisije in članov predmetnih komisij, ki niso zaposleni v
ZRSŠ,
– pripravlja in
vzdržuje informacijski sistem, vezan na nacionalno preverjanje znanja,
– pripravlja podatke
in analize oziroma primerjalne analize o dosežkih učencev pri nacionalnem
preverjanju znanja v državnem in mednarodnem merilu,
– v sodelovanju s
predmetnimi komisijami pripravi strokovno poročilo za Državno komisijo,
– na osnovi dosežkov
in analiz nacionalnega preverjanja znanja predlaga Državni komisiji izboljšave
pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja,
– v sodelovanju z
ZRSŠ pripravi letno poročilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosežkov
nacionalnega preverjanja znanja in ga predloži Državni komisiji,
– objavlja in izdaja
gradiva za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja,
– opravlja druge
naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja.
5. člen
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo – ZRSŠ)
ZRSŠ opravlja strokovne, organizacijske, razvojne in
druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja:
– pri pripravi in
izboru nalog za nacionalno preverjanje znanja zagotovi strokovnjake, ki
delujejo v okviru ZRSŠ, praviloma izmed članov razširjene predmetne komisije,
– organizira
vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja pri območnih enotah ZRSŠ,
– organizira
izobraževanje učiteljev, ki bodo vrednotili naloge,
– na podlagi analize
dosežkov nacionalnega preverjanja znanja predlaga Državni komisiji in ministru
izboljšave pri šolskem delu in izobraževanju učiteljev,
– na podlagi analize
dosežkov izvaja ustrezno svetovalno in razvojno delo,
– na podlagi analize
dosežkov pripravlja strokovne rešitve za spremembe in dopolnitve učnih načrtov
in jih predlaga pristojnemu strokovnemu svetu,
– v sodelovanju z RIC
pripravi predlog informacije o nacionalnem preverjanju znanja za posamezno
šolsko leto za Državno komisijo,
– v sodelovanju z RIC
pripravi letno poročilo s povzetkom o izvedbi in analizi dosežkov nacionalnega
preverjanja znanja in ga predloži Državni komisiji,
– opravlja
druge naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja.
6. člen
(medsebojne obveznosti RIC in ZRSŠ)
RIC in
ZRSŠ medsebojne obveznosti uredita s sporazumom. K sporazumu si
pridobita soglasje ministra.
7. člen
(predmetne komisije)
Predsednika in člane predmetnih komisij za pripravo in
izbor nalog za posamezno nacionalno preverjanje imenuje minister izmed
predmetnih svetovalcev ZRSŠ in zunanjih strokovnjakov za posamezno predmetno
področje za obdobje štirih let in so lahko ponovno imenovani. Imenujejo se
predmetne komisije za slovenščino, madžarščino, italijanščino, matematiko,
angleščino, nemščino, geografijo, zgodovino, fiziko, kemijo, biologijo,
državljansko vzgojo in etiko, tehniko in tehnologijo, likovno vzgojo, glasbeno
vzgojo in športno vzgojo.
Predmetno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj
trije člani, od katerih sta vsaj dva učitelja.
Komisija ima naslednje pristojnosti:
– pripravi
gradivo za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja, gradivo za zbirko nalog in
za strokovna poročila,
– daje
strokovno podporo RIC pri analizi dosežkov nacionalnega preverjanja znanja,
– oblikuje
moderirana navodila za vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja,
– pripravi
merila za vrednotenje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja,
– odda gradiva
v skladu s sklepi in navodili Državne komisije,
– pripravi
poročilo za preteklo šolsko leto najkasneje do 30. septembra tekočega leta,
– opravlja
druge naloge.
8. člen
(osnovna šola)
Za pripravo in izvedbo nacionalnega preverjanja znanja
v osnovni šoli je odgovoren ravnatelj, ki v skladu z navodili za izvedbo
pripravi podrobnejši izvedbeni načrt šole. Ravnatelj izmed strokovnih delavcev
šole imenuje namestnika za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja.
Vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja ob
koncu obdobij opravijo učitelji v okviru svoje letne delovne obveznosti.
Ravnatelj po zaključku nacionalnega preverjanja znanja
v posameznem šolskem letu pripravi poročilo o izvedbi in analizo dosežkov, ki
je sestavni del letnega poročila o realizaciji letnega delovnega načrta šole.
9. člen
(vrednotenje nalog ob koncu drugega obdobja)
Vrednotenje nalog ob koncu drugega obdobja se izvede
na šoli v skladu z navodili za vrednotenje nalog.
Ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole imenuje
učitelje, ki vrednotijo naloge nacionalnega preverjanja znanja.
Učitelj, ki vrednoti naloge posameznega učenca, je
praviloma učitelj, ki učenca ni poučeval, in izpolnjuje pogoje za poučevanje
predmeta, iz katerega se izvaja nacionalno preverjanje znanja.
10. člen
(vrednotenje nalog ob koncu tretjega obdobja)
Vrednotenje nalog ob koncu tretjega obdobja v
sodelovanju s predmetnimi komisijami organizira in izvede ZRSŠ na svojih
območnih enotah v skladu z navodili za vrednotenje nalog.
Naloge nacionalnega preverjanja znanja na območnih
enotah ZRSŠ vrednotijo učitelji, ki jih imenujejo ravnatelji šol izmed
učiteljev predmeta, ki se vrednoti, in so praviloma le učitelji, ki učenca niso
poučevali.
Za vrednotenje nalog ravnatelji zagotovijo ustrezno
število učiteljev v skladu z navodili ZRSŠ.
11. člen
(način in trajanje nacionalnega preverjanja znanja)
Nacionalno preverjanje znanja se opravlja pisno. Učenec
ga opravlja v šoli, v katero je vključen. Opravljajo ga vsi prijavljeni učenci
6. razreda in vsi učenci 9. razreda v Republiki Sloveniji na isti dan ob isti
uri.
Na isti dan učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja
le iz enega predmeta.
Nacionalno preverjanje znanja pri posameznem predmetu
traja najmanj 45 in največ 90 minut.
Za učence, ki se izobražujejo na domu, veljajo enaka
določila glede načina in trajanja nacionalnega preverjanja znanja kot za druge
učence.
Za učence s posebnimi potrebami, učence v bolnišničnih
oddelkih ter učence s poškodbami se trajanje izvedbe nacionalnega preverjanja
določi z izvedbenimi navodili.
12. člen
(roki za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja)
Nacionalno preverjanje znanja se izvede praviloma v
mesecu maju.
Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni ali drugih
utemeljenih razlogov v rednem roku ne morejo udeležiti nacionalnega preverjanja
znanja, imajo pravico do opravljanja nacionalnega preverjanja znanja v
naknadnem roku, praviloma v mesecu juniju.
Datume za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja ter
datum objave tretjega predmeta za vsako šolsko leto določi minister s
podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju.
V roku, določenem s podrobnejšimi navodili o šolskem
koledarju, šola posreduje na RIC podatke o učencih, ki bodo opravljali
nacionalno preverjanje znanja.
13. člen
(potek nacionalnega preverjanja znanja)
Ravnatelj v skladu z navodili za izvedbo določi prostore,
kjer bo potekalo nacionalno preverjanje znanja, in nadzorne učitelje, ki bodo
prisotni.
Potek nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega
obdobja nadzoruje en učitelj, ob koncu tretjega pa dva učitelja.
Nadzorni učitelj ne sme biti učitelj predmeta, pri
katerem nadzoruje potek nacionalnega preverjanja znanja.
Naloge nadzornega učitelja lahko opravljajo vsi strokovni
delavci šole.
14. člen
(vpogled in poizvedba)
Učenec in njegovi starši imajo pravico do vpogleda v
učenčeve ovrednotene pisne naloge nacionalnega preverjanja znanja, v
prisotnosti učitelja na šoli in v roku, določenem s podrobnejšimi navodili o
šolskem koledarju.
Učenec ima po vpogledu v ovrednotene pisne naloge možnost
poizvedbe, s katero preveri, ali so naloge ovrednotene v skladu z navodili za
vrednotenje. Morebitna sprememba dosežka se izvede v skladu z navedenimi
navodili.
Ob koncu drugega obdobja se poizvedba izvede v šoli, ob
koncu tretjega obdobja pa se vpogled izvede v šoli, poizvedbo pa opravi
ravnatelj na območni enoti ZRSŠ.
15. člen
(obveščanje o dosežkih učenca)
Dosežki učenca so izraženi v točkah in v odstotku.
Učenci 6. razreda prejmejo obvestilo, v katerem so
vpisani dosežki pri predmetih, iz katerih je potekalo nacionalno preverjanje
znanja. Šola razdeli učencem obvestilo po preteku roka za vpogled in poizvedbo
v skladu s podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju.
Učence 9. razreda šola seznani z dosežki ob vpogledu v
ovrednotene pisne naloge nacionalnega preverjanja znanja, dosežki učenca pa se
vpišejo v zaključno spričevalo.
16. člen
(ugovor na dosežek pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega
obdobja)
Če učenec in starši menijo, da je pri ugotavljanju
dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju ob koncu tretjega obdobja prišlo do
pisne ali računske napake, lahko starši v treh dneh po prejemu zaključnega
spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora
imenuje komisijo, v kateri je vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Če komisija
ugotovi, da je pri ugotavljanju dosežka učenca prišlo do pisne ali računske
napake, se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Odločitev komisije je
dokončna.
17. člen
(odrasli)
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi
za odrasle oziroma šole in organizacije za izobraževanje odraslih, ki izvajajo
program osnovne šole za izobraževanje odraslih.
Odrasli, ki so vpisani v program osnovne šole za
odrasle, opravljajo nacionalno preverjanje znanja v šoli oziroma drugi
organizaciji za izobraževanje odraslih, v katero so vpisani. Če odrasli niso
redno vpisani, opravljajo nacionalno preverjanje znanja v katerikoli šoli
oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, ki izvaja program
osnovnošolskega izobraževanja za odrasle.
III. JAVNOST IN VAROVANJE PODATKOV
18. člen
(zaupni podatki)
Gradivo za nacionalno preverjanje znanja, nabor nalog,
šifre učencev in razporeditev nadzornih učiteljev so zaupni podatki.
Osebe, ki imajo dostop do podatkov iz prejšnjega
odstavka, morajo varovati te podatke kot tajne in ravnati v skladu z navodili
za varovanje podatkov.
Osebe, ki ravnajo v nasprotju s tem pravilnikom in
navodili za varovanje podatkov, so odškodninsko in kazensko odgovorne.
19. člen
(vzorčenje nalog)
Po opravljenem nacionalnem preverjanju znanja RIC od
osnovnih šol pridobi primeren vzorec ovrednotenih nalog za raziskovalne,
analitične in izobraževalne namene.
V primerih iz prejšnjega odstavka in kadar se
ovrednotene naloge uporabijo za učne namene, identiteta učencev in šole v teh
nalogah ne sme biti razpoznavna.
20. člen
(prisotni pri nacionalnem preverjanju znanja)
Nacionalnemu preverjanju znanja poleg učencev, ki
opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ter nadzornih učiteljev lahko
prisostvujejo tudi ravnatelj oziroma njegov namestnik, predsednik sveta
staršev, predsednik sveta šole oziroma njuna pooblaščenca ter pooblaščenec RIC
in ZRSŠ.
IV. HRANJENJE DOKUMENTACIJE
21. člen
(način in rok hranjenja dokumentacije)
Dokumentacija, ki se nanaša na nacionalno preverjanje
znanja, se hrani v arhivu šole, na kateri je učenec opravljal nacionalno
preverjanje.
Šola hrani dokumentacijo v zvezi z nacionalnim
preverjanjem znanja učenca najmanj eno leto po opravljenem preverjanju znanja.
Šola na pisno zahtevo učenca ali njegovih staršev
lahko pred uničenjem dokumentacije iz prejšnjega odstavka učencu izroči pisne
naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
(razveljavitev pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja
ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 19/01, 74/01,
26/03 in 75/04), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
23. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2005.
Št. 011-03-24/2005 Ljubljana, dne 30. junija 2005.
EVA 2005-3311-0013 dr.
Minister za šolstvo in šport