Uradni
list SRS, št. 30/96, 54/97, 50/98, 19/2002
Velja od
15.6.1996
Na podlagi
PRAVILNIK
o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje
in izobraževanja
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa postopek izbire in razporeditve
pripravnikov, trajanje pripravništva in sestavine programa pripravništva ter
naloge mentorja, določa pa tudi vsebino in postopek opravljanja strokovnega
izpita za strokovne delavce na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega
izobraževanja, izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s
posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, šolskih in obšolskih
dejavnosti, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega
strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja,
vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih ter
izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec oziroma šola).
II.
PRIPRAVNIŠTVO
2. člen
Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in
drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje pripravništva, in začne v vrtcu
oziroma šoli prvič opravljati delo, ustrezno predmetu in predmetnemu oziroma
strokovnemu področju, za katerega se usposablja z namenom, da se usposobi za
samostojno opravljanje dela.
3. člen
Pripravništvo traja:
- za strokovne delavce s srednjo strokovno izobrazbo 6 mesecev,
- za strokovne delavce z višjo strokovno izobrazbo 8 mesecev,
- za strokovne delavce z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev.
Pripravništvo se lahko podaljša za čas daljše opravičene
odsotnosti z dela v skladu s kolektivno pogodbo.
4. člen
Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo) razpiše na predlog šolskih uprav pripravniška mesta enkrat letno.
Razpis je odprt celo leto.
Šolska uprava pred oblikovanjem razpisa pripravniških mest
ugotovi, kateri vrtec oziroma šola izpolnjuje pogoje za izvajanje programa
pripravništva ter skupaj z ravnateljem vrtca oziroma šole določi, koliko
pripravnikov posamezen vrtec oziroma šola sprejme.
Razpis vsebuje:
- izobrazbene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za pripravnike,
- rok, do katerega se je treba prijaviti na razpis,
- rok, do katerega mora biti prijavljeni obveščen o razporeditvi in
- naslov, na katerega je treba poslati prijavo in potrebna dokazila.
5. člen
Na razpis se lahko prijavi, kdor izpolnjuje pogoje za
strokovnega delavca v vrtcu oziroma šoli, določene z zakonom in drugimi
predpisi, lahko pa tudi, kdor nima pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma
specialno pedagoške (v nadaljnjem besedilu: pedagoško-andragoške) izobrazbe, če
izpolnjuje druge pogoje za strokovnega delavca, določene z zakonom in drugimi
predpisi (v nadaljnjem besedilu: kandidat).
Kandidat se na razpis prijavi na obrazcu, ki ga določi
minister.
6. člen
Izbiro in razporeditev kandidatov opravi šolska uprava na
podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev.
Razporeditev kandidata v vrtec oziroma šolo se opravi na
podlagi razpoložljivih pripravniških mest v posameznem vrtcu oziroma šoli in
pripravnikove želje, da opravlja pripravništvo v določenem vrtcu oziroma šoli.
7. člen
Če je število kandidatov v določeni šolski upravi večje od
števila razpoložljivih pripravniških mest, šolska, uprava v soglasju s
kandidatom in v dogovoru s šolsko upravo, kjer so nezasedena pripravniška
mesta, napoti kandidata v najbližji vrtec oziroma šolo, kjer je prosto
pripravniško mesto.
8. člen
Šolska uprava v roku, določenem z razpisom, obvesti kandidata
o razporeditvi in ga pozove, da najkasneje v roku petnajst dni v vrtcu oziroma
šoli, na katerega je razporejen, sklene delovno razmerje.
Če kandidat v roku iz prejšnjega odstavka tega člena iz
neopravičenega razloga ne sklene delovnega razmerja, se na prosto pripravniško
mesto razporedi drugi kandidat.
Če kandidat v roku iz prvega odstavka tega člena iz
opravičenega razloga ne sklene delovnega razmerja, ga šolska uprava ponovno
razporedi.
9. člen
Pripravnik se v vrtcu oziroma šoli usposablja po programu
pripravništva, ki mora, ob upoštevanju, predmeta in predmetnega oziroma
strokovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja, vključevati:
- seznanjenje z načrtovanjem organizacije in izvedbe programa za predšolske
otroke oziroma izobraževalnega programa, ali strokovnega področja, za katerega
se pripravnik v vrtcu oziroma šoli usposablja,
- seznanjanje z različnimi metodami in oblikami vzgojnega oziroma
vzgojno-izobraževalnega (v nadaljnjem besedilu: vzgojno-izobraževalno) dela,
- poglabljanje specialne didaktike pri predmetu oziroma predmetnemu
področju, za katerega se pripravnik usposablja, vključno z oblikovanjem
podrobnega vzgojnega oziroma učnega načrta, pripravo vzgojne oziroma učne ure
in njeno izvedbo, pripravo naloge za preizkus znanja, hospitiranjem
pri urah mentorja in drugih vzgojiteljev oziroma učiteljev,
- pridobivanje izkušenj pri vzpostavljanju dobrih človeških in delovnih
odnosov z otroki, učenci in dijaki,
- pridobivanje izkušenj pri razvijanju skupinske dinamike, komunikacije in
pri izvajanju metod in oblik dela ter pri uporabi vzgojnih oziroma učnih
pripomočkov,
- poglabljanje znanj o preverjanju, ocenjevanju in spremljanju razvoja in
napredka otroka, učenca in dijaka,
- poznavanje razredniških nalog s poudarkom na
pripravi seje oddelčnega učiteljskega zbora, pripravi roditeljskega sestanka in
drugih oblik sodelovanja s starši, utemeljitvi vzgojnega ukrepa in mentorstvu
razredne skupnosti,
- reševanje problemov v zvezi s pravicami otrok, učencev in dijakov s
poudarkom na ugovoru na oceno in statusu vajenca in dijaka,
- samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela pod vodstvom
mentorja,
- usposabljanje v svetovanju otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem
oziroma učiteljem in staršem,
- seznanjanje s primarnim; in sekundarnim preventivnim delom, vezanim na
vrtec oziroma šolo in na posameznika,
- usposabljanje za smotrno izbiro ustreznih vsebin in metod dela pri
izvajanju programa za predšolske otroke,
- usposabljanje v slovenskem knjižnem jeziku kot jeziku pedagoške
komunikacije (v nadaljnjem besedilu: slovenski knjižni jezik),
- poznavanje ustavne ureditve Republike Slovenije in človekovih ter
otrokov, in pravic in temeljnih svoboščin in
- poznavanje predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
S programom pripravništva se določijo tudi nosilci nalog.
Program pripravništva upošteva trajanje pripravništva in zahtevnost dela, za
katero se pripravnik usposablja.
10. člen
Program pripravništva določi mentor v soglasju z ravnateljem
vrtca oziroma šole.
Ravnatelj vrtca oziroma šole zagotovi pogoje za opravljanje
tistega dela programa pripravništva, ki se izvaja v vrtcu oziroma šoli, in
pogoje, da se kandidat lahko usposablja po programih, ki se izvajajo izven
vrtca oziroma šole.
11. člen
V skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo določenem tedenskem
polnem delovnem času in tedensko vzgojno oziroma učno obveznostjo mora biti
program pripravništva razčlenjen tako, da vsebuje:
1. Naloge, s pomočjo katerih pripravnik pod vodstvom mentorja oziroma
ravnatelja spoznava, kako v vrtcu oziroma šoli na ravni načrtovanja in izvedbe
poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo.
Naloge iz prejšnjega odstavka se razporedijo predvsem v prvi
četrtini pripravništva.
2. Naloge, ki jih pod vodstvom mentorja opravi pripravnik samostojno. To so
predvsem:
- priprava in izvedba najmanj trideset praktičnih nastopov v skupini
oziroma oddelku ali drugačni obliki dela, kjer opravIja
vzgojno-izobraževalno delo mentor oziroma drugi vzgojitelj oziroma učitelj,
- vključevanje pripravnika v neposredno vzgojnoizobraževalno
delo, ki zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, suplence,
sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih
nalogah, in obsega najmanj dve uri tedensko, vendar tako, da skupni obseg teh
nalog ne presega polovice pripravniške dobe,
- sestava, preverjanje in ocenjevanje najmanj treh nalog za preizkus znanja
pri mentorju oziroma pri drugem vzgojitelju oziroma učitelju in
- ustno preverjanje in ocenjevanje.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja pripravnik deloma že v
prvi četrtini, stopnjujejo pa se v nadaljevanju pripravništva.
3. Pripravniku oziroma strokovnemu delavcu iz drugega in tretjega odstavka
19. člena tega pravilnika se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje izven
vrtca oziroma šole na naslednjih področjih:
a) strokovne konzultacije s specialno-didaktičnega, psihološkega in
pedagoškega področja ter drugega strokovnega področja za katerega se usposablja
v obsegu 20 ur,
b) slovenski knjižni jezik v obsegu 40 ur in
c) ustavna ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove
ter otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in
izobraževanja v obsegu 20 ur.
Izobraževanje in usposabljanje pripravnikov se izvaja v obliki
enodnevnih ali večdnevnih seminarjev, ki se jih pripravnik udeleži po lastni
presoji.
Naloge iz te točke se izvajajo v celotnem pripravništvu,
pospešeno pa v drugi polovici.
4. Druge pripravnikove naloge omogočajo mentorju oziroma ravnatelju, da,
upoštevajoč pripravnikovo individualnost in dinamiko pri usposabljanju,
ustrezno prilagodi program pripravništva.
5. V programu pripravništva se predvidi tudi individualni študij, kjer
mentor svetuje pripravniku strokovno literaturo.
12. člen
Praktični nastop iz prve alinee druge točke 11. člena tega
pravilnika traja eno vzgojno oziroma šolsko uro in ga opravlja pripravnik za
vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja in korepetitorja. Prisostvuje jim
mentor, petim praktičnim nastopom pa tudi ravnatelj vrtca oziroma šole, od tega
obvezno zadnjim trem.
Pripravnik dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj
tri dni pred nastopom.
Praktične nastope ocenita mentor in ravnatelj šole oziroma
vrtca na obrazcu, ki ga določi minister. Pri ocenjevanju se omogoči kandidatu,
da obrazloži metodični in didaktični koncept nastopa.
Praktične nastope se oceni s skupno oceno: “opravil” ali “ni
opravil” na obrazcu, ki ga določi minister.
Pripravnik, ki ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih
lahko opravlja ponovno.
13. člen
Mentorja pripravniku izmed strokovnih delavcev, ki
izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, določi ravnatelj.
Mentor opravlja naslednje naloge:
- pripravi program pripravništva,
- svetuje pripravniku, kako naj pristopi k nalogam, ki jih mora izvesti v
skladu s programom,
- sodeluje z ravnateljem vrtca oziroma šole, šolsko svetovalno službo,
ustreznimi aktivi in drugimi strokovnimi organ vrtca oziroma šole,
- spremlja pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek
izvedbe.posameznih delov programa pripravništva ter ga ob zaključku pripravištva oceni,
- izdela poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja in o njegovi
usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in
- opravlja druge naloge, povezane s programom pripravništva.
14.člen
Mentorjevo poročilo vsebuje:
- poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanje in o uresničitvi programa
pripravništva, ki vključuje pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti za
samostojno opravljanje dela in
- oceno pripravnikovega praktičnega nastopa.
15. člen
O poteku pripravnikovega usposabljanja vrtec oziroma šola vodi
naslednjo dokumentacijo:
- program pripravništva,
- pripravnikov dnevnik in
- kopijo mentorjevega poročila.
16. člen
Nadzor nad izvajanjem pripravništva opravljata ravnatelj vrtca
oziroma šole in pristojni inšpektorat.
17. člen
Ravnatelj vrtca oziroma šole lahko določi pripravniku drugega
mentorja, če pripravnik in mentor tako želita ter, če mentor ne opravlja svojih
nalog v skladu s tem pravilnikom.
18. člen
Če pripravnik ugotovi, da pripravništvo ne poteka v skladu s
tem pravilnikom, seznani s tem ravnatelja vrtca oziroma šole, lahko pa tudi
pristojni inšpektorat.
Če se ugotovi, da pripravniku ni mogoče opravljati
pripravništva v skladu s tem pravilnikom in programom pripravništva, lahko
inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport ravnatelju
naloži, da določi pripravniku drugega mentorja. Če to ni mogoče, se pripravnik
razporedi v drugi vrtec oziroma šolo.
III.
STROKOVNI IZPIT
19. člen
Strokovni izpit opravlja pripravnik po uspešno končanem
pripravništvu.
Strokovni izpit opravlja tudi strokovni delavec, ki
pripravništva nima opravljenega po tem pravilniku, je pa v vrtcu oziroma šoli
opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja
pripravništvo v skladu s tem pravilnikom, in izpolnjujejo z zakonom in drugimi
predpisi določene pogoje o izobrazbi.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena
lahko opravlja strokovni izpit tudi, kdor izpolnjuje izobrazbene pogoje iz
petega odstavka 96. člena in tretjega odstavka 97. člena zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in je v
šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj šest mesecev.
Strokovni izpit v skladu
s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena opravljajo: vzgojitelj,
pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstvenohigienskega režima, organizator prehrane,
organizator izvajanja izobraževanja odraslih, korepetitor, organizator obveznih
izbirnih vsebin, organizator praktičnega pouka, inštruktor, laborant in drugi
strokovni delavec, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za
nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec).
Ne glede na določbe prvega, drugega in
tretjega odstavka opravlja strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom tudi
strokovni delavec, ki je opravljal pripravništvo v socialnovarstvenem zavodu
oziroma je v socialno-varstvenem zavodu opravljal vzgojno-izobraževalno delo
najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s tem pravilnikom in
izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.
20. člen
Vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj in korepetitor, ki
opravlja strokovni izpit v skladu z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega
člena, lahko opravlja strokovni izpit, ko ima uspešno opravljenih najmanj pet
praktičnih nastopov v skupini oziroma oddelku ali drugi obliki dela, kjer
opravlja vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo.
Praktične nastope opravi v prisotnosti učitelja, ki izpolnjuje
pogoje za mentorja, in ravnatelja vrtca oziroma šole v skladu z določbo 12.
člena tega pravilnika.
21. člen
Strokovni delavec, ki opravlja zdravstveno oziroma
socialno-varstveno dejavnost v vrtcu oziroma šoli, ki izvaja programe za
predšolske otroke, izobraževalne programe in posebni program vzgoje in
izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, opravlja
strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo ti dve področji.
22. člen
Predavatelj višje šole, ki nima strokovnega izpita,
opravljenega v skladu s tem pravilnikom, mora opraviti nastopno predavanje.
Nastopno predavanje v okviru postopka pridobitve naziva opravi
pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije predavatelji višje šole oziroma
trije učitelji ustrezne visoke strokovne šole, in izpraševalec za slovenski
knjižni jezik. Komisija oceni kandidatovo usposobljenost za izobraževalno delo
v višji šoli in njegovo usposobljenost v slovenskem knjižnem jeziku ter oceno vpiše.v
zapisnik o nastopnem predavanju.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zavod, pristojen za
izvolitev v naziv.
23. člen
Strokovni izpiti se opravljajo v času od
15. septembra do 15. julija.
24. člen
Strokovni izpit obsega:
1. Ustni del strokovnega izpita za vse strokovne delavce.
2. Pisno nalogo za svetovalne delavce, knjižničarje, organizatorje
zdravstveno-higienskega režima, prehrane, izobraževanja odraslih, obveznih
izbirnih vsebin in praktičnega pouka ter druge strokovne delavce, ki sodelujejo
pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma
šole.
25. člen
Strokovnemu delavcu, ki je strokovni izpit že opravil po
drugih predpisih, se na njegov predlog prizna posamezen del strokovnega izpita,
ki vsebinsko ustreza programu strokovnega izpita po tem pravilniku.
Komisija, pristojna za strokovni izpit, na podlagi dokazil
odloči, kateri del strokovnega izpita se strokovnemu delavcu prizna, in z
odločbo določi, kateri del strokovnega izpita mora opravljati.
Komisija o predlogu strokovnega delavca odloči najkasneje v
tridesetih dneh od prejema predloga.
Zoper odločbo se strokovni delavec lahko pritoži v roku osem
dni po vročitvi odločbe. O pritožbi odloči minister.
26. člen
Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo.
Liste izpraševalcev po posameznih področjih vzgoje in
izobraževanja določi minister. Mandat izpraševalcev traja 4 leta. Z dnem
imenovanja novih izpraševalcev preneha mandat dosedanjim izpraševalcem.
Izpitno komisijo sestavljajo: predsednik, namestnik
predsednika in ustrezno število izpraševalcev, ki so člani izpitne komisije.
Za opravljanje organizacijskega in administrativnega dela za
izpitne komisije imenuje minister tajnika izpitnih komisij. Izpitno komisijo za
posamezni strokovni izpit oblikuje iz liste izpraševalcev tajnik izpitne
komisije.
Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti najmanj
enako stopnjo izobrazbe kot jo mora imeti v skladu z zakonom in drugimi
predpisi kandidat za pristop k strokovnemu izpitu.
27. člen
Strokovni izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi
komisijami:
1. izpitna komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev v vrtcih,
2. izpitna komisija za učitelje razrednega pouka v osnovnih šolah,
3. izpitna komisija za učitelje predmetnega pouka v osnovni šoli,
4. izpitna komisija za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in
korepetitorje v glasbenem šolstvu
5. izpitna komisija za učitelje splošno-izobraževalnih in
strokovno-teoretičnih predmetov v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju,
srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju in srednjem splošnem
izobraževanju,
6. izpitna komisija za svetovalne delavce in knjižničarje v vrtcih oziroma
šolah,
7. izpitna komisija za organizatorje zdravstveno-higienskega režima,
prehrane, obveznih izbirnih vsebin in druge strokovne delavce,
8. izpitna komisija za učitelje in vzgojitelje v šolah in zavodih za
otroke, mladostnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,
9. izpitna komisija za vzgojitelje in druge strokovne delavce v domovih za
učence in dijaških domovih,
10.izpitna komisija za učitelje praktičnega pouka in veščin, laborante,
inštruktorje in druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem
izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju ter srednjem
splošnem izobraževanju in
11. izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah
za izobraževanje odraslih.
28. člen
Strokovni delavec, ki želi opravljati strokovni izpit, se
prijavi k izpitu na posebnem obrazcu, ki ga določi minister.
Prijavo vloži neposredno na sedežu komisije ali priporočeno po
pošti.
Pripravnik priloži prijavi overjen prepis spričevala oziroma
diplome o končanem izobraževanju, dokaz o pedagoškoandragoški
izobrazbi, pisno poročilo mentorja o poteku pripravnikovega usposabljanja in o
pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela, priprave
praktičnih nastopov.
Strokovni delavec iz drugega in tretjega odstavka 19. člena
tega pravilnika prijavi priloži overjen prepis spričevala oziroma diplome o
končanem izobraževanju, dokaz o pedagoškoandragoški
izobrazbi, potrdilo o uspešno opravljenem praktičnem nastopu, priprave
praktičnih nastopov in ustrezno dokazilo o opravljanju vzgojno izobraževalnega
dela v vrtcu oziroma šoli (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu ali drug
dokument, ki izkazuje, da je delavec opravljal vzgojno izobraževalno delo)
Strokovni delavci vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom
ter dvojezičnih vrtcev in šol se v prijavi odločijo ali bodo strokovni izpit
opravljali v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti.
Strokovni delavci dvojezičnih vrtcev in šol v prijavi navedejo
tudi kateri učni jezik bodo opravljali na osnovni in kateri na višji ravni
zahtevnosti.
29. člen
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ugotovi z odločbo, ali
prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita.
Pripravnika oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje
iz 19. člena tega pravilnika, tajnik izpitne komisije obvesti o datumu in kraju
opravljanja strokovnega izpita.
30. člen
Od dneva vložitve prijave za strokovni izpit do dneva, ko
strokovni delavec opravlja strokovni izpit, ne sme preteči več kot 90 dni.
V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas, v katerem se
strokovni izpiti v skladu s 23. členom tega pravilnika ne opravljajo.
31. člen
S pisno nalogo se preveri usposobljenost strokovnega delavca
za samostojno reševanje konkretnih problemov na strokovnem področju, za katero
se strokovni delavec usposablja.
Temo pisne naloge v soglasju s predsednikom izpitne komisije
določi izpraševalec za stroko.
Strokovni delavec izdela pisno nalogo v obliki seminarske
naloge. Temo seminarske naloge določi izpraševalec za stroko.
Pisno nalogo na obrazcu, ki ga določi minister, ocenita
izpraševalec za stroko in izpraševalec za slovenski knjižni jezik, in sicer z
oceno: “opravil" ali “ni opravil."
Če pisna naloga strokovnega delavca ni ocenjena pozitivno, jo
lahko po preteku dveh mesecev piše ponovno.
32. člen
Strokovni delavec iz druge točke 24. člena tega pravilnika
lahko opravlja ustni del strokovnega izpita po pozitivno ocenjeni pisni nalogi.
Delavcu, ki ponavlja ustni del strokovnega izpita, ni potrebno
ponovno pisati pisne naloge.
33. člen
Ustni del strokovnega izpita je sestavljen iz treh delov, ki
jih kandidat opravlja po naslednjem vrstnem redu:
1. ustavna ureditev Republike Slovenije in predpisi, ki urejajo človekove
ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,
2. predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja in
3. slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z
italijanskim učnim jezikom ter dvojezičnih vrtcev in šol, del izpita v skladu s
predpisi, ki urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti
na področju vzgoje in izobraževanja.
Vsebino ustnega dela strokovnega izpita določi minister.
Vsebino ustnega dela
strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo, pristojno za
šolstvo.
34. člen
Vprašanja na ustnem delu strokovnega izpita morajo biti oblikovana
tako, da zajamejo bistvo posameznih delov iz prejšnjega člena tega pravilnika
in strokovnemu delavcu omogočijo prikaz preglednega znanja.
35. člen
Uspeh strokovnega delavca pri posameznem delu ustnega dela
strokovnega izpita oceni komisija. Ocena posameznega dela strokovnega izpita in
celotnega strokovnega izpita je: “opravil” ali “ni opravil”.
Strokovni delavec opravi strokovni izpit, če opravi vse dele
ustnega dela strokovnega izpita.
Izid izpita razglasi predsednik oziroma namestnik predsednika
komisije takoj po končanem strokovnem izpitu.
Predsednik oziroma namestnik predsednika izpitne komisije
strokovnemu delavcu, ki uspešno opravi strokovni izpit, izroči potrdilo o
opravljenem strokovnem izpitu.
36. člen
Strokovni delavec, ki ne opravi nobenega dela ustnega dela
strokovnega izpita, lahko ponavlja celotni strokovni izpit, vendar najprej po
preteku štirih mesecev od dneva, ko je opravljal ustni del strokovnega izpita.
Strokovni delavec, ki ne opravi enega oziroma dveh delov
ustnega dela strokovnega izpita, lahko enkrat ponovno opravlja ta del
strokovnega izpita po preteku dveh mesecev od dneva, ko je ta del izpita
opravljal prvič.
Če pri ponavljanju tega dela strokovnega izpita strokovni
delavec izpita ne opravi, mora ponovno opravljati celotni ustni del strokovnega
izpita. Kolikor strokovnega izpita tudi tokrat ne opravi, mora pri vsakem
nadaljnjem ponavljanju opravljati celotni ustni del strokovnega izpita.
Opravlja ga lahko po preteku štirih mesecev.
Če se strokovni delavec iz drugega odstavka tega člena ne
prijavi k ponovnemu opravljanju dela strokovnega izpita v roku treh mesecev od
dneva, ko ga ni opravil, opravlja celotni ustni del strokovnega izpita.
37. člen
Strokovni delavec, ki se prijavi k strokovnemu izpitu, vendar
se ga iz neopravičenih razlogov ne udeleži, se lahko ponovno prijavi k
strokovnemu izpitu najprej po preteku štirih mesecev.
38. člen
Strokovni delavec, ki strokovnega izpita ne opravi, se lahko v
treh dneh po razglasitvi rezultatov strokovnega izpita, pritoži zoper oceno.
Obrazloženo pritožbo vloži ali priporočeno pošlje na ministrstvo, pristojno za
šolstvo.
Minister najkasneje v petnajstih dneh odloči o pritožbi. Če
pritožbi ugodi in ocene ni mogoče določiti na novo na podlagi izpitne
dokumentacije, opravlja strokovni delavec izpit ponovno. Na zahtevo kandidata
tudi pred drugo izpitno komisijo.
39. člen
O poteku ustnega dela strokovnega izpita se vodi zapisnik.
V zapisnik se vpiše oceno praktičnega nastopa oziroma pisne
naloge, vprašanja pri vsakem delu ustnega dela strokovnega izpita in oceno, ki
jo doseže strokovni delavec pri posameznem delu ustnega dela strokovnega izpita
ter končno oceno.
Zapisnik, na obrazcu, ki ga določi minister, vodi predsednik
izpitne komisije.
40. člen
O strokovnih izpitih se vodi evidenca, ki vsebuje:
- ime in priimek strokovnega delavca ter datum in kraj rojstva,
- številko in datum ter izdajatelja listine o doseženi stopnji izobrazbe,
- datum in številko potrdila o izpitu ter naziv in sestavo izpitne komisije
in
- zapisnik o strokovnem izpitu.
Evidenco se vodi na obrazcu, ki ga določi minister.
Evidenco se lahko vodi tudi računalniško.
41. člen
Strokovni delavec, ki izgubi potrdilo o opravljenem strokovnem
izpitu, mora za izdajo dvojnika vložiti prošnjo, ki ji priloži:
- potrdilo o preklicu izvirnega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu v
Uradnem listu Republike Slovenije in
- potrdilo o plačani upravni taksi.
42. člen
Stroške prvega opravljanja strokovnega izpita krije
ministrstvo.
Višino stroškov, ki jih pri ponovnem opravljanju celotnega
strokovnega izpita krije strokovni delavec, določi minister.
43. člen
Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo
in za povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Višino zneskov za plačilo dela predsednika in članov izpitne
komisije ter za povračilo stroškov določi minister.
IV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Strokovni delavec, ki je opravil strokovni izpit po predpisih,
ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, in knjižničar, ki je opravil
strokovni izpit po predpisih za knjižnične delavce, imata opravljen strokovni
izpit, ki ustreza temu pravilniku.
45. člen
Strokovni delavec,
ki je delovno razmerje sklenil pred uveljavitvijo zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, nadaljuje in zaključi usposabljanje ter
opravi strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega
pravilnika.
Strokovni delavec iz prvega odstavka tega člena opravlja ustni
del strokovnega izpita iz ustavne ureditve Republike Slovenije in predpisov, ki
urejajo človekove in otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje
vzgoje in izobraževanja.
Strokovni delavec iz prvega odstavka tega člena mora opraviti
strokovni izpit najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika, sicer
opravlja strokovni izpit po tem pravilniku.
46. člen
Ne glede na določbe tega pravilnika lahko pripravnik, če se na
razpis delovnega mesta v vrtcu oziroma šoli ne prijavi kandidat s predpisano
izobrazbo, opravlja vzgojno-izobraževalno delo. (Velja do 1.3.2007, Uradni list 19/2002)
Določba prejšnjega odstavka se lahko uporablja največ pet let
po uveljavitvi tega pravilnika.
Plača pripravnika iz prvega odstavka tega člena se določi
tako, kot se v skladu z zakonom določi plača vzgojitelja oziroma učitelja, ki
nima strokovnega izpita. (Velja do
1.3.2007, Uradni list 19/2002)
47. člen
Dokler ne bodo začele z delom šolske uprave, določene v 30.
členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vse naloge
v zvezi s pripravništvom opravlja ministrstvo.
48. člen
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na
področju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. SRS, št. 20/80) se po uveljavitvi tega
pravilnika uporablja za strokovne delavce iz 45. člena tega pravilnika in
preneha veljati dve leti po uveljavitvi tega pravilnika.
49. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št.166-4/96Ljubljana, dne 5. junija 1996.
dr.