tel.: 255 97 00, fax.: 255 97 10, Ul. XXXI. divizije 7A, 4000 Kranj, www2.arnes.si/~osjkranjkr/

 

 

OSNOVNA ŠOLA SIMONA JENKA KRANJ

Naravna in kulturna dediščina

Foto: Bohnec M.

Foto: Bohnec M.

Foto: Bohnec M.

LJUBLJANSKE ŽALE

S povečanjem mesta Ljubljana in s tem tudi povečanjem potreb po grobovih so v 30. letih 20. stoletja hoteli centralno pokopališče na področju Ljubljane ustrezno preuredili. Sprva je bil za prenovo zadolžen Ivo Spinčič, toda zaradi nestrinjanja s njegovim načrtom, je leta 1936 projekt prevzel Jože Plečnik. Načrt je bil končan leta 1938, ko se je pričela tudi sama gradnja. Objekti so bili končani leta 1940, medtem ko se je notranja opremitev objektov končala šele leta 1944. Po drugi svetovni vojni je oblast prepovedala uporabo tega dela pokopališča, ki je tako začelo propadati. S spremembo politične usmeritve so leta 1987 začeli z obnavljanjem močno poškodovanih objektov. Sam projekt obnovo je trajal kar 5 let, tako da so ponovno odprli Plečnikove Žale šele leta 1992. Plečnikove Žale so bile v prvem desetletju 21. stoletja razglašene za kulturni spomenik Slovenije državnega pomena. Leta 2006 so osrednjo molilnico preimenovali v Plečnikova molilnica in v njej postavili stalno razstavo Arhitekturni detajl Plečnikovih Žal.

Plečnik je Žale zasnoval kot urejen sprehajalni park, po katerem se vije sprehajalna pot med samimi objekti. Največji objekt je Vhodni portal, skozi katerega pot vodi na osrednji prostor. Sama pot se nato nadaljuje do 11 mrliških kapelic, kjer pokojnik leži na parah. Ker je bilo pokopališče pred izdelavo načrta razglašeno za centralno na področju Ljubljane, je Plečnik tako zasnoval toliko stilno različnih kapelic, kolikor je bilo rimskokatoliških župnij v Ljubljani. Vsaka kapelica je tako namenjena eni župniji in je tudi posvečena župnijskemu zavetniku; le-te so: Kapelica Adama in Eve- namenjena neverujočim, Kapelica Sv. Ahaca-namenjena nekrščenim otrokom, Kapelica Sv. Andreja, Kapelica Sv. Frančiška (Župnija Ljubljana - Šiška), Kapelica Sv. Jakoba in Sv. Marije, Kapelica Sv. Janeza, Kapelica Sv. Jožefa, Kapelica Sv. Jurija, Sv. Cirila in Sv. Metoda, Kapelica Sv. Krištofa, Kapelica Sv. Nikolaja in Kapelica Sv. Petra. Poleg molilnice in kapelic se tu nahaja še delavnica za potrebe pogrebnih delavcev.

Prostor, kjer je kompleks kapelic, naj bi bil po arhitektovi viziji skrbno načrtovan prostor, ki naj ne bi bil prostor za žalovanje, ampak predvsem prostor za tolažbo in krščansko nado. Plečnik je ustvaril intimen prostor za žalujoče in umrlega, ki je ostal osebnost tudi v smrti.

 

Na Žalah so pokopani tudi znani Slovenci: Župančič, Kette, Muren, Cankar,...

JOŽE PLEČNIK

Jože Plečnik se je rodil 1872 v Ljubljani. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, od 1921 pa na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.