Naloga je lahko napisana z računalnikom ali lastnoročno na belem papirju formata A4 z robovi:
zgornji 25 mm levi 30 mm
spodnji 25 mm desni 25 mm
Razmaki med vrsticami so ena in pol, velikost črk je 12. Številčenje strani poteka z arabskimi številkami blizu zunanjega roba na vrhu strani (desni zgornji rob).
Poglavja in podpoglavja so poudarjena in oštevilčena. Številčenje je z arabskimi številkami. Označujemo jih s števili od 1 dalje in za številom ne pišemo pike. Podpoglavja ločimo s piko (1, 1.1, 1.2, 2, 2.1, 2.2,…).
Če seminarska naloga vsebuje tabele in slike, jih moramo tudi nasloviti, in sicer naslov tabele pišemo nad njo, naslov slike pa pod njo.
Če naloga vsebuje tudi priloge, jih označimo z zaporednimi številkami (PRILOGA 1,…). Vsaka priloga se začne na novi strani. V besedilu se učenec na prilogo sklicuje.
Seminarska naloga mora biti jezikovno pravilna.
Seminarska naloga je sestavljena na naslednji način:
NASLOVNA STRAN
(IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE)
KAZALO
UVOD
JEDRO (vsebina seminarske naloge)
ZAKLJUČEK
VIRI IN LITERATURA
(PRILOGE)
je prvi stik z bralcem, zato mora biti oblikovana privlačno, zanimivo in pokazati bistvo. Je na svoji strani in ne vsebuje številke strani. Vsebovati mora:
naziv in naslov šole
ime in priimek avtorja naloge. Ta avtor si ti. Če boš seminarsko nalogo delal s sošolcem, se morata podpisati oba.
naslov mora natančno označiti vsebino naloge. Naj bo kratek in jedrnat, dodaš mu lahko še podnaslov in vrsto naloge.
predmet pri katerem se naloga izdeluje
ime in priimek učitelja oz. mentorja
kraj in datum izdelave seminarske naloge
KAKO IZGLEDA NASLOVNA STRAN

je vedno na začetku naloge, takoj za naslovno stranjo (str. 2). V njem boš navajal naslove in podnaslove posameznih poglavij z označenimi stranmi. Lahko pa so vključena še kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo prilog…
Seminarska naloga mora nujno imeti uvod. V njem lahko predstaviš temo, ki si jo izbral, in opišeš, kako je naloga sestavljena. Napisan naj bo tako, da bo vzbudil bralčevo zanimanje in ga pripravil, da bo tvojo nalogo razumel, Čeprav ne pozna področja, o katerem si pisal. Uvod je praviloma kratek. Zadostuje že polovica strani.
V njem boš natančneje opisal temo, ki si jo izbral. Poglavja v glavnem delu si morajo slediti v logičnem zaporedju in morajo biti oštevilčena. Vanje lahko vključiš slike, tabele, grafikone, ki pa jih moraš ustrezno opremiti.
V njem povzameš bistvene ugotovitve o problemu, ki si ga opisoval, in zapišeš predloge za nadaljnje delo.
Na koncu moraš napisati seznam virov - literaturo, ki si jih pri delu uporabljal. Urejen mora biti po abecedi priimkov avtorjev. Naj bo napisan na posebni strani.