OSNOVNA ŠOLA I MURSKA SOBOTA

BABICA PRIPOVEDUJE …

V ponedeljek, 9. 2. 2015, nas je obiskala Mašina babica Vera Zauneker in nam pripovedovala, kakšno je bilo življenje, ko je bila še sama otrok. Po uvodnem otroškem pozdravu s pesmijo in z deklamacijo je začela zelo zanimivo pripovedovati o tem, kako je bilo v družini in v šoli v njenih najzgodnejših letih. Takratno življenje se je zelo razlikovalo od današnjega – za lažje predstave nam je pokazala veliko predmetov iz njenih otroških dni. Na mizi so si otroci lahko ogledali petrolejko, cekar in vrečko za nakupe, leseno in glineno posodo, iz katere so jedli s kovinskimi in z lesenimi žlicami. Se še spomnite dođöjnjeka, pütre, »ročnega pralnega stroja« (perilnika) in mila za oblačila, likalnika na žerjavico, lanene posteljine, prtov in oblačil? Tudi skozi šolske čase smo se sprehodili. V prvem razredu so nekoč postali šolarji še pionirji in spoznali smo rutico in čepico iz takratnega časa ter nekaj podatkov o državi, v kateri so bili takrat. Gospa Vera nam je opisala pot v šolo, pokazala šolske pripomočke (leseno peresnico, pero), učbenike, atlas in čitanko. Iz šolskih klopi smo slišali prenekatero zanimivo prigodo. Ob tem nam je pokazala še fotografije in na eni izmed njih smo videli učenko Vero in njene sošolce v učilnici s starimi klopmi in črnilniki. Naučili smo se, kako so v šoli sedeli takrat in si obljubili, da bomo tudi mi za lepo držo telesa pri sedenju in pisanju v zvezke še bolj skrbeli.

Gospa Vera nam je pripovedovala zelo doživeto, zato so jo otroci zavzeto poslušali, nekateri celo z odprtimi usti. Njeno zanimivo pripovedovanje nas je ob ogromno predmetih iz njene preteklosti tako motiviralo, da so ob koncu vprašanja še kar vrela iz učencev. Po dobri uri poučnega potovanja v preteklost se ji je vnukinja Maša zahvalila, če pa vas zanima še kaj, si oglejte slike, ki so zelo zgovorne.

                                                                         

učenci 2. a-razreda z učiteljico Barbaro Meglič