Danes se Prešeren sprehaja med nami. V svojih časih je mislil na nas, na naslednje rodove, in ne zaman, kajti danes smo tukaj.
Z besedami se dotikamo, s slikami, z glasbo iz sebe dajemo sebe v svet, začenjamo obstajati.
Poezija nam ne more dati ničesar, česar ni v nas. Umetnost je človekov skriti dom, včasih edino zatočišče. In samo v človeku je, nikjer drugje. In je v vseh ljudeh sveta.
V sivem vsakdanu se nam pogosto zgodi, da smo ohromljeni od banalnosti, ki si jih po nepotrebnem vbijamo v glavo, da omejujejo naš pogled in ga zazibajo nekam k tlom.
Umetnost je tu zato, da nas prebudi z enim samim v nebo vpijočim gibom, prebode nas z mečem lepote in razrahlja naše izdelane vzorce.
Umetnost požre svet in v njenih plamenih pozabimo na čas! Čas se ustavi! Piše se leto 1800, 1832, 1849…
Stopimo v svet domišljije in se skupaj s pomembnimi slovenskimi pisatelji sprehodimo v Prešernov čas.
S temi besedami smo začeli slavnostno prireditev ob kulturnem dnevu, ki je bila v petek, 7. 2. 2014, v telovadnici naše šole. Učenci so se spomnili našega poeta v pesmih in recitacijah. Prireditev sta popestrila učenka Lara in njen soplesalec Žan z izbranima standardnima plesoma.
Koordinatorice proslave