ROKOVNIK ZA IZVEDBO PROJEKTA La Tech

1. OPIS DELA PRI POSAMEZNIH PREDMETIH

1.1. SLOVENSKI JEZIK

Učencem se pri pouku slovenščine ponudi šest naslovov, v katerem nastopajo različni junaki, ki so jih predlagali slavisti iz sodelujočih šol.
Učenci si izberejo določeni naslov in sicer tako, da je po izbiri mogoče oblikovati skupine najmanj po 4 ali po 6 učencev, ki imajo izbran isti naslov. (Predvidevamo, da bo v 5.C razredu 5 skupin po štirje učenci in 1 skupina po šest učencev.)
Vsak učenec v skupini napiše izmišljeno zgodbo o istem junaku. Pri pisanju ne sedijo skupaj v skupini.
Priprava in pisanje zgodbe predlagano 2 uri ali morda le eno.

V tretji uri v skupinah preberejo vsak svojo zgodbo in temu sledi izbiranje zgodbe, ki bo zastopala skupino v nadaljnjem delu ( likovna vzgoja, angleški jezik, tehnična vzgoja in računalništvo). Zgodbo izbirajo učenci sami na podlagi lastnih »meril«. Dopuščena je tudi možnost, da sestavijo novo zgodbo tako, da iz posameznih delov posameznih zgodb oblikujejo novo.

PREDLAGANI NASLOVI:
1. OŠ Braslovče
GROF TOF – SKOZI OBOKANO VEŽO JE PRIŠEL NA GRAJSKO DVORIŠČE
Domišljija naj učence popelje v čas grofov, podložnikov, tovornikov, tlačanov in naj predstavi življenje grofa Tofa.

2. I.OŠ Žalec
MAJ
Ime mi je Maj. Sem bitje, ki ga od nekdaj poznaš. Prav tako, kakršnega si predstavljaš v svojih sanjah, s tisto nenavadno močjo, ki zmore čisto vse v tem ali kateremkoli svetu, ki si ga lahko predstavljaš.

3. OŠ Dob
ADAM
V bližini šole je grad, ki še vedno buri domišljijo. Sezidali so ga Ravbarji. V preteklosti je bil grad dom junaka Adama Ravbarja, ki ga bo domišljija učencev ponovno obudila.

4. OŠ Miroslava Vilharja Postojna
ZGODBA ZMAJA ZMAGE
V davnih časih je v svetovno znani jami živel zmaj Zmago, ki je bil zelo ….

5. OŠ Gradec Litija
RUDNIŠKI ŠKRAT

6. OŠ Komenda – Moste
ROPOTAČ

NALOGA UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA:
1. Motivacija učencev za pisanje izmišljene zgodbe.
2. Spremljanje komuniciranja med učenci v skupini pri izbiranju zgodbe skupine.
3. Poprava končnih izdelkov.


1.2. LIKOVNA VZGOJA

Skupina prinese k uri likovne vzgoje svojo zgodbo, v kateri je predstavljen tudi njihov junak. Pri likovni vzgoji sledi ilustracija glavnega junaka. Vsak v skupini izdela svojo ilustracijo, vendar pri tem učenci iste skupine ne sedijo skupaj.
Predvidevamo, da naj bi učenci izdelali ilustracijo v štirih urah.

Izdelke učiteljica likovne vzgoje pobere in jih odda učiteljici slovenskega jezika. V četrti uri, ki naj bi bila pri slovenskem jeziku namenjena projektu, učiteljica slovenskega jezika ponovno spremlja komuniciranje med učenci, ki na podlagi lastnih »meril« izbirajo ilustracijo, ki bo njihovo skupino »predstavljala« pri tehnični vzgoji in pri računalništvu.

NALOGA UČITELJICE LIKOVNE VZGOJE:
1. Motivacija učencev za izdelavo ilustracije.
2. Velikost slike in tehnika risanja je prosta (lahko tudi računalniška slika s programom Pbrush).
3. Pobrati izdelke in jih oddati učiteljici slovenskega jezika.

NALOGA UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA:
1. Spremljanje komuniciranja med učenci v skupini pri izbiranju ilustracije.


1.3. ANGLEŠKI JEZIK

Ker so to učenci petega razreda, bo izvedba s strani učencev težko izvedljiva, ker še ne obvladajo dovolj angleškega jezika, da bi zgodbo prevedli. Pa vendar bi morda poskusili uro ali dve uporabiti, da bi v skupini s pomočjo slovarja iskali besede iz svoje zgodbe. Zanimivo bi bilo zopet spremljati komuniciranje skupine.

Zakaj pa je potrebno vključiti tudi angleščino?
Projekt je mednarodni in posamezne zgodbe bodo brali tudi učenci sodelujočih šol iz Anglije, Irske in Francije.

NALOGA UČITELJICE ANGLEŠKEGA JEZIKA:
1. Navajanje učencev na uporabo slovarjev.
2. Prevod vseh petih zgodb, ki jih bodo skupine imele izdelane in prevod besedil na spletni strani.
3. Spremljanje komuniciranja med učenci v času dela s slovarji (lahko v sodelovanju z učiteljico slovenskega jezika).

1.4. TEHNIČNA VZGOJA

Skupina prinese k uri tehnične vzgoje ilustracijo svojega junaka. Pri urah tehnične vzgoje nato izdelajo model junaka. Pogoj za izdelavo modela pa je, da je narejen iz lesa, papirja ali odpadnih materialov in da se določeni deli modela premikajo na principu nihala. Celotna skupina izdeluje en model, pri čemer je zopet zelo pomembno medsebojno dogovarjanje v skupini.
Predlagano je 10 ur.

NALOGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE:
1. Motivacija učencev za izdelavo modela.
2. Upoštevati dogovor o delovanju modela.
3. Svetovanje učencem v primerih, ko bodo naleteli na ovire pri izdelavi modela.

NALOGA UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA:
1. Spremljanje komuniciranja med učenci v skupini pri izbiranju ilustracije.


1.5. RAČUNALNIŠTVO

Pri urah računalniškega krožka vključeni učenci (ali po dogovoru tudi ostali) sprotno oblikujejo spletno stran posameznih skupin. Vsaka skupina ima svojo spletno stran, na kateri v začetku vstavijo sliko svoje skupine in se na kratko predstavijo, v nadaljevanju napišejo zgodbo v slovenščini in ko je prevedena še v angleščini, vstavijo ilustracijo svojega junaka, napišejo svoja razmišljanja in vstavijo fotografije, ki bodo ilustrirale njihovo delo pri posameznih predmetih.

Delo bi potekalo sproti ob dogajanjih pri ostalih predmetih, zaključili pa bi v začetku marca.

NALOGA UČITELJA RAČUNALNIŠTVA:
1. Motivacija učencev za izdelavo spletne strani.
2. Pomoč pri izdelavi spletne strani.
3. Svetovanje učencem v primerih, ko bodo naleteli na ovire pri izdelavi strani.

2. SPREMLJANJE KOMUNICIRANJA MED UČENCI V SKUPINI

Pri spremljanju komuniciranja med učenci v skupini ima najpomembnejšo vlogo učiteljica slovenskega jezika, saj spremlja komunikacijo med učenci ne samo pri svojem predmetu, ampak tudi pri likovni vzgoji, pri tehnični vzgoji in po dogovoru tudi pri angleškem jeziku.
Učiteljica slovenskega jezika ob koncu tudi pripravi poročilo o tem opazovanju in o svojih opažanjih. Kako se bo poročilo oblikovalo, bo predstavljeno na sestanku v začetku decembra na Zavodu za šolstvo.
V razredu spremlja reakcije učencev pri izbiranju vsebin, slik, pri tehniki pa, kako se dogovarjajo pri iskanju posameznih rešitev. Pozorni moramo biti na njihove kriterije, kako so izbrali določeno rešitev, kako so prišli do rešitve ( dogovarjanje, prevlada enega učenca ali dveh), ali je prihajalo do prepirov v skupini iz zakaj, ali so prišli do rešitve sporazumno, način dogovarjanja ( izrazoslovje), ali se je čutil pri izbiri tudi učiteljev vpliv itd.

3. POROČILO

Ob zaključku projekta oziroma zaključku svojega dela naj bi vsak sodelujoči učitelj napisal tudi kratko poročilo o delu pri svojem predmetu (način izpeljave dela, kaj je bilo dobro in kaj slabo, kaj bi bilo potrebno popraviti), kaj mislite o takem načinu dela, priporočilo za podobno medpredmetno povezovanje tudi pri drugih predmetih ali zavrnitev takega načina dela (vzroki za zavrnitev).

Morda čisto ob zaključku priprava ankete med učenci o njihovem gledanju na tak način dela, pa morda tudi anketo med starši sodelujočih otrok.

4. OKVIRNA ČASOVNA RAZPOREDITEV DELA


5. NASLOVA SPLETNIH STRANI


http://www2.zrss.si/pps/rai/strani/prolatech.htm - na Zavodu za šolstvo


http://www.telematics.ex.ac.uk/latech/ - na univerzi v Angliji – vodja projekta


Vodja projekta na I. osnovni šoli Žalec: Zdenko Puncer