Pred pohodom se planinci vedno dobro najemo, da pridemo hitreje in varneje do cilja.	Adijo! Varen korak na Raduho!
Naša četica spet koraka strumno in veselo.	Naši angeli varuhi.
Mi se imamo radi, radi, radi, radi …	Z veseljem se odpravimo na vrh Raduhe.
Na vrhu Raduhe nismo bili edini planinci. Bila je prava gneča.	V dnevnike je treba dati žige, da bodo planinci imeli dokaz, da so, res, dosegli vrh.
Ali vi veste, kje je Koča na Grohatu? Tam.	Če si prvič nad 2000 m, potem si malo tepen po »ta zadnji«. To nič ne boli, smešno je pa.
Pa kaj potem, če je učiteljica Metka že bila nad 2000, nam je bil ta krst najbolj všeč.		Zaslužimo si eno skupinsko na vrhu Raduhe, drugače nam ne bodo verjeli, da smo bili na vrhu.
Pa še ena … za vsak slučaj.		Ja, seveda, na malem Triglavu smo tudi bili.
Planinec je pravi planinec, če izpolni planinski dnevnik. To smo mi!		Vse smo zapisali in lepo narisali.
Tudi mi smo imeli Talente. Od leve proti desni: Brane (Dani), Lu (Efi) in Branko (Robi).		Zmagovalki planinskih talentov: Klara in Sonja s točko o čevljih.
Čestitam ti, ker si prišel nad 2000 m.		Majice smo si tudi zaslužili.
Še zadnjič spimo tu. Jutri bomo že v svoji postelji.		Midva bi zdaj rada zaspala. Lahko noč!