9. OKTOBER 2010

RESEVNA – SVETINA – PEČOVNIŠKA KOČA

Ali smo vsi pripravljeni na prvi pohod v tem šolskem letu? Seveda! Z varnim korakom naprej!	Idila pod brezami v jutranji meglici. Ni lepšega.
Po klancu navzdol smo morali hoditi počasi in previdno. Brez poziranja pač ne gre.	Pogled po noge je bil pomemben tako zaradi varnosti kot tudi kostanjev.
Tudi učiteljica Maris Irbo iz Estonije je šla z nami.	Eni smo hodili naprej, nekateri pa tudi nazaj.

Na Vrunčevem domu nas je že pričakalo toplo sonce.	Pisarna za žigosanje in inšpektorji. Da slučajno kdo ne bi ostal brez žiga.
Sendvičev ni več. Pojejmo še zadnjega in prihranimo moči za golaž.	Pohitimo … golaža bo zmanjkalo!
Mi smo pravi planinci, ki se bližamo cilju.	Končno smo ga dočakali. Golaž! Njam, kako je dober!