»MENI DIŠIŠ NAJLEPŠE TI«

Ustvarjalni, radoživi, navihani, radovedni, zaljubljeni … in še in še. Takšni so učenci 7. a razreda. Ko se združijo njihove sposobnosti z neizmerno voljo in mladostno energijo, nastanejo čudovite stvari: radijske oddaje, razredna glasila, dramatizacije, kulturne prireditve. Zagotovo so to učenci, kakršne si učitelj samo želi.

Ob zaključku šolskega leta upam, da bodo tudi v prihodnjih letih razvijali vse najboljše v sebi in to delili tudi z mano.

Martina Kroflič Ferleš

Razredno glasilo je omogočila OŠ Frana Kranjca Celje

Mentorica: Martina Kroflič Ferleš

Št. izvodov: 20

Junij 2006

KAJ MI DIŠI?

Dišijo novo usnje, čokolada, osvežilec zraka, sveže posekan les. (Tilen)

Najlepše diši mamin parfum za posebne priložnosti. (Lea)

Meni najlepše dišijo sveže oprana oblačila in posteljnina. Dišita mi morje in tekoče milo. (Klavdija)

Čudovito dišijo oprana oblačila, vonj jutra na deželi, pica, rožice, moj parfum. (Luka P.)

Meni najlepše dišijo špageti, moj parfum, krema … (Klemen)

Zame so najlepši vonj cvetlic, cvetje češnjevih dreves, vonj zime in gora,vonj peciva, vonj morja, pa čeprav diši po slanem.

Najlepše diši nedeljsko kosilo, všeč pa mi je tudi vonj po sveže oprani posteljnini. (Zala)

Meni najlepše diši parfum Lacoste Pink. Ne, hecam se. Najlepše mi diši vonj doma, po belih vrtnicah in beli breskvi, in mamina omara, kadar grem zjutraj po kakšen kos oblačila. (Timeja)

Diši mi trava, diši mi slovenska zastava in diši mi morje. Diši mi lepo poletno jutro, ko ptički žvrgolijo. Diši mi sveže pečena potica, zraven pa topel čaj. Diši mi sveža pomlad, diši mi rjava jesen. Diši mi mrzla zima, diši mi vroče poletje. A najbolj od vsega mi diši ljubezen: ena in edina. (Lucija, Sara)

Diši mi sončna krema,

ki me spominja na morje,

na te brezskrbne dni polne dobre volje. (Nastja)

Diši mi gorski zrak

in ob morju vsak korak;

diši mi prav vsak dan,

ko grem nekam drugam. (Samanta)

LJUBEZEN JE KOT SREČA

Ljubezen je kot sreča;

kot luč, ki se prižiga in ugaša;

a najlepša je, ko žari.

Žari kot sončni žarek,

v katerega ne smemo gledati;

tako tudi ljubezen lahko le opevamo

in vanjo verjamemo.

Tako je sreča ljubezen in

ljubezen sreča.

(Luka K.)

LJUBEZEN

Ta pesem je čudna, zasanjana.

Govori o vseh mogočih stvareh,

a predvsem o ljubezni.

Ljubezen prileti in odleti

kot metuljčki pisani.

Ko si zaljubljen, počneš nore reči,

preprosto, strga se ti.

Vsak dan si »happy« do onemoglosti

in ko vidiš ga,

se ti noge tresejo,

ko ga slišiš spregovoriti,

ti solze stopijo v oči in hop:

tebe več ni!!!

(Timeja)

FANT IZ MEDA, KI JE NE POGLEDA

Zaljubljena je vanj,

bulji ga že celi dan.

Ne odmakne pogleda stran,

ker zaljubljena je vanj.

Neprestano ga gleda,

kot bi bil iz meda.

Reče mu: »Zdravo!«

Ah, kar tako za zabavo!

Ves trud je zaman,

kar tja v en dan.

Sploh je ne pogleda,

ker pač ni njegova soseda.

On gleda samo sosede,

četudi so čisto blede.

Ona ugotovi,

da ga lahko dobi,

če se preseli.

Da bo njegova soseda,

pa čeprav ni iz meda.

Postala bosta prijatelja

kot pika napisana iz rok pisatelja.

(Zala)

KO TE LJUBEZEN DOLETI

Ko ljubezen te doleti,

je, kot bi se metulj zasidral v tvoje srce;

in zdi se ti,

da nikoli ne odleti,

kajti vse: roke, noge, prsti …

vse drhti.

Ko si podrejen ljubezni,

ne poznaš več joka,

kos si vsaki bolezni,

srce ti od veselja poka.

Smejiš se vsakemu vicu,

pa čeprav ga ne poslušaš,

čakaš le,

da te bo on poklicu,

nanj pozabiti nočeš in ne skušaš.

(Hana)

PAR

Vsak dan se dobita

in se skupaj znorita.

Objeta v parku sedita,

na zadnji vlak pohitita.

Vsak dan ona joče,

ker je on poslušati noče;

odhiti on od koče

pred izlivom solzne toče.

Vsak dan tako poteka,

vsak dan jima pač zašteka.

Le zakaj?

Našla ju je ljubezen,

ob njej pa ne moreš ostati trezen.

(Samanta)

ZMEŠNJAVA V GLAVI

Ja, prav ste slišali!

Kadar imaš zmešnjavo v glavi,

nisi čisto pri pravi.

Hodiš in ne vidiš ničesar,

Poslušaš, a ne slišiš ničesar,

zaletiš se in ne čutiš ničesar;

ja, takšna je ta zmešnjava v glavi.

In vse to zaradi enega pobalina,

še bolj zmedenega kot naša Tina,

zaradi njega se ti lahko cel svet

na glavo zruši.

Vse to je čisto brez veze,

saj je poln prevar in pretveze,

zato ni vredno nanj čakati,

raje pojdi s kolesom se peljati.

(Nastja)

LJUBEZEN

Ljubezen pride, mine, odide, gre!

Nikoli ne ostane za vedno,

če pa že ostane,

ostane samo ena.

Ljubezen je kakor vlak,

ki pride in odide

in če pravi čas ne vstopiš,

ti celo življenje z njim

mine!

KO SI ZALJUBLJEN

Ko ljubiš, hočeš biti ljubljen,

vse to se zgodi,

ko si zaljubljen.

Ko si zaljubljen,

se ne ločiš od ljubljene osebe

niti za sekundo

in to te zmeraj zmede.

Ko si doma,

delaš nalogo in se učiš.

A mine sekunda,

pomisliš na ljubezen in zaspiš.

Kupil bi ji rad darilo,

a ko prideš v šolo,

vidiš, da te je zapustila.

Tam pod drevesom sedi

in si z drugim poljube deli.

Nato vidiš drugo

in greš za njo

in se ti zdi,

da prejšnje sploh bilo ni.

(Luka P.)

LJUBEZEN

Ko si zaljubljen,

včasih počenjaš tudi neumne stvari.

Požvižgaš se na vse ostalo

in se delaš, da ne boli.

In ko misliš,

da s to osebo hočeš preživeti vse dni,

se prikaže druga in vse se ponovi.

(Klemen)

LJUBEZEN NA PLAŽI

Sedim pod palmami na plaži in opazujem morje.

A kar naenkrat se mi prikaže kot fatamorgana sredi plaže.

Bil je visok, temnih las kakor oglje, modrih oči kakor morje.

V belih kopalkah z rdečimi srčki tam je stal

in pogledal me je - vsaj zdelo se mi je;

zatem pa druga punca prišla je k njemu

in znašla se je v njegovem objemu.

(Lea)

DVA

Nekoč bila sta bila dva:

en fant pa ena punca.

Srce mu razbija,

ko gre mimo nje.

Skoraj se v hlače,

pa ne ve, za kaj gre.

Zardi ob vsakem pogledu na njo,

A reči si ne upa, da rad jo ima zelo.

Njegovo sliko vselej v žepu ima,

ker misli, da za skupaj sta.

Po dolgih letih končno jo zaprosi

in od takrat ona zlati prstan nosi.

(Tilen)

Ljubezen je pojem, ki ga ne razume čisto vsak.

Je v zraku res tista prava ljubezen? Tista, ki jo res čutiš?

Upreti se ljubezni je težko.

Bežati pred ljubeznijo pa zelo neumno.

Eh …, ljubezen je res prava bolezen.

Zelo te lahko osramoti in spremeni v revo.

LE kaj je sploh ljubezen?

Nekdo te čaka, da spoznaš, kaj je prava ljubezen. (Klavdija)

Ljubljen in zaljubljen je lahko vsak,

Junak pa je tisti, ki te ima iskreno rad.

Upreti se srcu polnemu ljubezni je nemogoče,

Besedo ljubezen vsak čuti in razumeti hoče.

Eni jo opisujejo kot čudovito, drugi se za njo sploh ne zmenijo;

Zapolni pa srca vseh ljudi,

Enkrat ali večkrat, kakor pač naleti.

Nikoli pa iz naše glave prva ljubezen ne zleti. (Hana)

SESTRSKA LJUBEZEN

Poznamo več vrst ljubezni. Med njimi je tudi sestrska ljubezen. In jaz bom pisala prav o tej ljubezni.

Ko sem bila stara osem oziroma devet let, sem si grozno želela bratca ali sestrico. Ko sem tako starše »gnjavila« kakšen mesec ali dva, sem obupala. Najprej sem bila malo žalostna, a sem se počasi sprijaznila, da bom ostala edinka.

Potem pa je prišel moj rojstni dan, ko sta mi mami in ati povedala, da se mi bo želja uresničila. Bila sem zelo vesela.

17. marca je imela mami kontrolo v porodnišnici in ker so jo čez noč zadržali, sem atija prepričala, da sem prespala pri omi. Bila sem prepričana, da bom to noč dobila bratca ali sestrico, zato sem dolgo bedela in z »mobi lučko« brala knjigo, vendar me je spanec premagal. Približno 15 minut pred sedmo pa me je zbudil moj mobitel. Klical me je ati, ki je rekel: »Sara, sestrico si dobila!« Stekla sem po stopnicah in skupaj z omo in nonotom smo poslušali Žanin jok.

Zdaj, tri leta po Žaninem rojstvu, se dobro razumeva. Včasih se sicer skregava, a vseeno se imava radi. In mislim, da je to prava sestrska ljubezen. (Sara)

ŠTORIJA O LJUBEZNI

Joj, ta ljubezen! Saj ne vem, kaj bi z njo. Imam je dovolj, samo odločiti se ne morem, kam bi jo spravila. Pa pravijo, da je maj mesec ljubezni. Pha! Čenče! Zaljubljen si lahko tudi decembra ali septembra.

Sicer se pa trenutno počutim zelo čudno. Seveda včasih razmišljam tudi o ljubezni. V resnici sem že čisto iz transa. Na začetku pa … je bilo vse tako lepo. Sonce je sijalo tudi, kadar je deževalo. Vse se je svetilo. Sedaj pa je ves blišč že skoraj izginil. Ne bom napisala cele »štorije«, ker je predolga …

Včasih me odnaša tok dogodkov, ki jim enostavno ne morem slediti. Ampak ko bom dovolj pri sebi, se bom »potegnila iz vode«. Za zdaj pa upam, da bo mogoče mimo priveslal kakšen čeden fant in me s čolnom odpeljal na obalo. In mogoče kdaj, ob kakšni drugi priložnosti še v kino. (Ema)

MISLI O ŠOLI

Šola ima poseben vonj, ki se ga ne da opisati. Med poukom ima tihe hodnike, med odmorom pa so hrupni. Knjižnica in računalniška učilnica sta zmeraj topli. ``Kurnik`` je majhen in odličen za prepisovanje. (Tilen)

Spomini na 1. šolski dan so še sveži, čeprav je od njih preteklo že 6 let. Spominjam se novih in starih obrazov, Kaličopka in polne telovadnice. To je bil čas brezskrbnih igric in smeha. Sedaj pa se le še učimo, časa za smeh ni veliko, tu in tam nas pa še ljubezenski problemi morijo.

Na šoli rada srečam svoje prijatelje. Tiste iz razreda, tiste iz paralelke, tiste iz višjih in tiste iz nižjih razredov.

Všeč mi je, da nas je malo, saj se tako med seboj vsi poznamo in si radi pomagamo. Včasih pa rada srečam tudi kakšnega učitelja, ki nosi v rokah mojo petico. (Sara, Lucija)

Kaj pravzaprav je šola?

Je to le stavba ali ustanova?

Ne, to je veliko več!

Je kot tečnoba, ki kar naprej teži

in učence uči.

Četudi teži,

vedno po kavi v zbornici diši.

Po šoli sprehajajo se črke,

abecede, številke, geografske lege.

Šola je del mojega življenja,

in kot balon, v katerem lahko poletim.

V njem je tudi dovolj zraka, da živim.

V šoli rada srečam vse ljudi,

posebej še tiste, ki so moji prijatelji.

Tako, to je torej naša šola,

v kateri se marsikomu tudi rola.

(Timeja, Zala)

»Šola je res prava stvar,«

mi pravijo vsi,

»po njej boš res prava star -

zvezda, ki žari.«

Šola te popelje,

do neba in nazaj.

Dobro voljo melje,

na hodnikih pa res

je pravi raj.

Šola mi je res všeč,

čeprav pravijo, da je bedna,

boljša je kot kakšen skeč in

zdi se mi prav čedna.

(Samanta)