DREVO = ŽIVLJENJE

2010 - 2012

Vodja inovacijskega projekta: Dragica Milojević, prof. ped.

Sodelavci: Danica Šalej, prof. RP; Mateja Rokavec, prof. SJK in ZGO; Alja Žekar, prof. RP; Kristina Radoš Janežič, prof. SJK

Konzulent: Mojca Dolinar, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

Povzetek:

Unesco je obdobje od leta 2005 do 2014 razglasilo za desetletje trajnostnega razvoja z namenom, da vrednote trajnostnega razvoja postanejo del človeške zavesti. Osnovni cilj nacionalnega projekta Unesco ASP DREVO = ŽIVLJENJE je učenje trajnostnega načina življenja. Projekt je del šolskega kurikula. Zasnovan je interdisciplinarno in nadpredmetno, je del pouka in drugih oblik šolskega dela. Viden je iz treh vidikov: odgovoren odnos do okolja, medkulturno učenje, ozaveščanje o pomenu medsebojne pomoči in prostovoljstva ter lastne aktivnosti v odnosu do sveta. Vanj so vključeni vsi učenci, učitelji, strokovni delavci, starši in predstavniki zunanjih institucij. Izvajamo ga z različnimi skupinami učencev in temu ustrezno prilagajamo etapne cilje, metode dela, stopnjo zahtevnosti. Vsako šolsko leto razpišemo novo temo in povabimo k sodelovanju šole Unesco ASP, ostale vzgojno-izobraževalne ustanove iz Slovenije in tujine ter se povežemo z ustreznimi zunanjimi institucijami. Trajnostni razvoj je med drugim odvisen od spoznavanja samega sebe v svetu, seznanjanja z različnimi kulturami in tradicijami, medkulturnega razumevanja in spoštovanja, učenja strpnosti in vzgoje za mir. Zato je naslov letošnje teme Enaka in različna – skupaj rasteva. S procesom ozaveščanja in zaščite človekovih pravic želimo postopno zvišati kakovost življenja posameznika, z raziskavo pa ugotoviti ali in koliko sploh vplivajo šolske aktivnosti na učence.

Abstract:

UNESCO has the period of 2005 to 2014 declared as a decade of sustainable development in order to internalise the sustainable development values. The main goal of the national UNESCO project TREE = LIFE is to learn the sustainable way of life. The project is part of the school curriculum. It is planned interdisciplinary, it can be involved in lessons and other school activities. It has three aspects: responsible attitude to the environment, intercultural learning, awareness of the importance of mutual assistance and of volunteering and our own collaboration in relation to the world. It includes all students, teachers, professionals, parents and representatives of external institutions. Various groups of students are involved in the project and, accordingly, we adapt the goals, the methods, the level of complexity. Each school year a new theme is opened and other Unesco schools are invited to participate in the project, as well as other educational institutions in Slovenia and from abroad, we also connect with suitable external institutions. Sustainable development also depends on the recognition of oneself in the world, getting to know different cultures and traditions, intercultural understanding and respect, learning the tolerance and peace. Therefore, the title of this year's theme is the same and different — we grow together. With a process of awareness and protection of human rights we want to gradually raise the quality of life of the individual, and with the survey we would like to determine whether and how much do school activities affect students.

Ključne besede: trajnostni razvoj, človekove pravice, strpnost, ozaveščanje, Unesco

Problemsko stanje

Opis problema v praksi

Trajnostnega načina življenja se moramo učiti vsi – otroci in odrasli. Smo pred enakim globalnim učnim problemom in vsi si pridobivamo novo kompetenco, kako se naučiti živeti trajnostno. Učni načrti v osnovni šoli sicer vključujejo učenje o človekovih pravicah, šola pa že kot institucija sama zase kaže na pomen izobraževanja posameznika v današnjem globalnem svetu. Proces učenja poteka v socialnih okoljih, kjer otroci živijo in od koder prinašajo specifične vzorce mišljenja in vedenja. V praksi zaznavamo močan upad osnovnih človeških vrednot, kot npr. znanje, strpnost do drugačnosti, humanost, prostovoljstvo, lastna aktivnost, okoljska zavest ipd.

Teoretična osvetlitev problema in predlaganih možnih rešitev (iz virov)

»Šolsko okolje ne nudi ustreznega okvira za vzgojo za strpnost, za mirovno vzgojo in seveda posebno ne za umetniško vzgojo, če deluje po svojih ustaljenih, hierarhični strukturah ….«* (Šlibar, str. 26). Ob zavedanju vseh kritičnih dejavnikov napredujoče globalizacije našega edinstvenega in edinega sveta pa šole Unesco ASP  usmerjamo svoje dejavnosti med drugimi tudi v vzgojo za trajnostni razvoj. Dejavnosti morajo temeljiti na načelih celovitosti, medsebojne povezanosti in soodvisnosti, podpiranja interesov in sposobnosti, odgovornosti, dialoga, medsebojnega spoštovanja znotraj kulturne raznolikosti, solidarnosti in ustvarjalnosti. »Poleg učnih disciplin so enakovredna sestavina vzgojno-izobraževalnega procesa interdisciplinarna proučevanja segmentov realnega življenja, znotraj nje same in v povezavah z okoljem. Unescove šole namenjajo posebno pozornost uporabi znanja, ko se mladi in učitelji povežejo v interesne skupine okoli izluščenih življenjskih nalog. Če se te povezave ne udejanjijo, ostaja šola tradicionalna poučevalnica, nepovezana z življenjem, neučinkovita in dolgočasna. Pomembno je, da mladi doživijo moč združenega znanja in dela skupine, da ustvarjajo medsebojno zavezništvo.«*(Aškerc Mikeln, str. 73)

Cilji projekta

Raziskovalno vprašanje

Kaj je trajnostni razvoj in kako se lahko naučimo živeti trajnostno?

Opis razlogov za izpeljavo raziskave

Projekt je viden iz treh vidikov: odgovoren odnos do okolja, medkulturno učenje, ozaveščanje o pomenu medsebojne pomoči in prostovoljstva ter lastne aktivnosti v odnosu do sveta. Trajnostni razvoj je med drugim odvisen od spoznavanja samega sebe v svetu, seznanjanja z različnimi kulturami in tradicijami, medkulturnega razumevanja in spoštovanja, učenja strpnosti in vzgoje za mir. Zato je naslov letošnje teme Enaka in različna – skupaj rasteva. S procesom osveščanja in zaščite človekovih pravic želimo postopno zvišati kakovost življenja posameznika, z raziskavo pa ugotoviti ali in koliko sploh vplivajo šolske aktivnosti na učence.

Potek dela

Opis faz izpeljave projekta od načrta do rešitve

Vsako šolsko leto izberemo novo področje trajnostnega razvoja in temu ustrezno temo leta. K sodelovanju povabimo šole širše celjske regije in šole Unesco ASP. Predstavimo potek dela po korakih. Omejitev glede načina dela na posameznih šolah, števila učencev in razredov ni. Na ta način želimo ohraniti svobodo, inovativnost in avtonomnost vsake šole in z različnimi pristopi širiti pomen trajnostnega razvoja. Enoten je le končni cilj oz. izdelek kot predstavitev letne teme. Vsebinsko izhodišče za raziskovanje sta 1. in 2. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Raziskovanje je aktualizirano z 2. globalnim ciljem in 26. členom Splošne deklaracije o človekovih pravicah.  S ciljno, vsebinsko in časovno usklajenostjo ter operativno raznolikostjo vseh udeležencev projekta, se znotraj našega oblikuje še en akcijski raziskovalni krog. Potek dela:  Izberemo si literarno zgodbo (eno ali več, odvisno od starosti sodelujočih učencev, dijakov) na temo spoznavanja kulturne raznolikosti in promocije strpnosti. Učence seznanimo z zgodbo. Zelo zaželeno je, da jo še enkrat preberejo tudi sami. Pripravimo jim doživljanje in vživljanje v zgodbo s pomočjo različnih oblik dela, kot npr: delavnice, igre, igre vlog, dramatizacije, lutkovne igre; likovno, plesno, glasbeno, literarno izražanje; pogovori, okrogle mize, debate ... Če želimo projekt razširiti, lahko k sodelovanju povabimo predstavnike drugih kultur, ki živijo v našem okolju, organiziramo humanitarno akcijo zbiranja prispevkov za izobraževanje otrok iz revnejših predelov sveta ipd. Potek projekta dokumentiramo s fotografijami. Iz izbranih fotografij in drugih izdelkov izdelamo kolaž. Približna velikost formata je A1. Projekt vsebinsko zaključimo s poslanico, ki predstavlja sporočilo vsake šole o pomenu strpnosti za prihodnost našega planeta, in ki naj ne bo daljša od 5 povedi. Ob svetovnem dnevu okolja projekt zaključimo s prireditvijo, razstavo naših izdelkov,  z zaključno prireditvijo na OŠ Frana Kranjca Celje ter ogledom razstave Alma Karlin – Poti v Pokrajinskem muzeju v Celju.

Podrobnejša izostritev ključnih problemov, katerih rešitev je prispevale k uspešnemu zaključku projekta

Na naši šoli smo izbrali štiri literarne zgodbe glede na starostno stopnjo na temo spoznavanja kulturne raznolikosti in promocije strpnosti. Delavnice s pogovori in z igrami vlog so se izkazale kot izredno uspešne. Projekt smo razširili z navezavo partnerstva z indijsko šolo Piali Ashar Alo. Učencem želimo prikazati drugačno stran sveta, kjer pravica do izobraževanja ni samoumevna. Z lastno aktivnostjo v okoljsko humanitarni akciji zbiranja starega papirja pa so učenci lahko spoznali, da vendarle lahko prispevajo svoj delež za dosego pravice do izobraževanja.

Opis in prikaz kazalcev, ki kažejo, v kolikšni meri so doseženi posamezni cilji projekta

Projekt je v celoti naravnan interdisciplinarno in nadpredmetno. S specifičnostjo izstopamo iz šolskih običajnih in predvidljivih načinov dela in vstopamo v področje osebnostne rasti in ozaveščanja posameznika v okolju. Vsako šolsko leto temo zaključimo z evalvacijo, ki je skupek rezultatov anket in izjav vseh udeležencev. Dokaz za kakovostno, sistematično in načrtno delo je sodelovanje vedno večjega števila partnerskih šol in zunanjih Projekt promoviramo v medijih in na spletni strani http://www2.arnes.si/~oscefk1s/index.htm, redno  pa se vključujemo tudi v akcije na nacionalnem nivoju, odvisno od teme.

Obdelava podatkov

Opis vzorca

V projekt smo uspeli vključiti 22 VI institucij (17 OŠ, 4 SŠ in 1 vrtec) in navezali partnerstvo z indijsko šolo Piali Ashar Alo, to je 141 mentorjev in 1461 učencev. Za mentorje smo v zaključni fazi projekta izvedli anketo za mentorje o vtisih in predlogih, na vzorcu 28 udeležencev.

Metode zbiranja podatkov (triangulacija)

Vsi udeleženci projekta smo ciljno delovali enako, metode za dosego enotnega končnega izdelka, pa so odvisne od vsake institucije posebej. Na naši šoli je projekt vpet v šolski kurikul. Vsebine so del pouka in drugih dejavnosti, kot KIZ, raziskovalna naloga, okoljsko humanitarna akcija, predstavitev Indije, širjenje partnerstva, objave v medijih. Na podlagi metod dela, kot so interaktivnost, akcijsko učenje, raziskovalno delo, problemsko učenje, biblioterapija, smo rezultate evalvirali.

Metode obdelave podatkov

Anketni vprašalnik za mentorje smo obdelali po deskriptivno neeksperimentalni metodi. Mnenja oz. vtise učencev smo zbrali v obliki izjav.

Prikaz rezultatov

Projekt je bil s strani mentorjev ocenjen kot zelo dober v 82,14 %. Nihče ga v petstopenjski lestvici v razponu od zelo slabo do zelo dobro, ni ocenil z zelo slabo ali slabo. Predlagali so, da se ohrani povezava med vzgojo za strpnost in literaturo, kot sredstvom za dosego cilja. Večini, to je 67,86 % se je zdela sama organizacija zelo dobra. Na osnovi neformalnih pogovorov z mentorji, predvidevam, da so nekateri pričakovali še bolj natančna navodila za izvedbo projekta na lastni šoli. Učenci so v svojih izjavah izpostavljali pozitivne vtise, kot: pridobitev novega znanja, izkušenj, vpogled v delo drugih šol, spoznavanje vrstnikov, prijateljstvo kot vrednoto, socialne in komunikacijske veščine, sodelovanje, estetski doživljaj …

Ugotovitve in spoznanja

Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanj

Kot nosilci projekta sledimo ciljem z instrumenti raziskovanja in metodami evalvacije. S sodelovanjem učencev, staršev, krajanov in zunanjih institucij v humanitarni akciji, smo opozorili na odgovornost do okolja, vrednost prostovoljstva in solidarnosti. Z anketami, delavnicami človekovih pravic in raziskovalno nalogo Na razpotju (ne)strpnosti, smo potencirali dosedanji proces ozaveščanja. Projekt se vse bolj širi v slovenski prostor in izven, saj beležimo porast vključenih VI institucij, utrjujemo sodelovanje z zunanjimi institucijami in idejo promoviramo z objavami v medijih. Projektno skupino poleg učiteljev sestavlja tudi skupina učencev, ki se aktivno vključuje v vse faze projekta: od spoznavanja problema, načrtovanja dela, praktične izvedbe, predstavitve akcije javnosti in evalvacije. Skupina ima delegirajočo in motivacijsko vlogo. Ostali učenci šole imajo možnost aktivnega vključevanja v vse oblike dela v različnih dejavnostih. Na drugi strani pa se ustvarjalna komponenta pri otrocih razmahne tudi povsem konkretno, pri oblikovanju končnega  izdelka, za vse šole udeleženke po  dogovorjenih merilih.

Opis posledic izpeljave projekta v okolju

Na podlagi opravljenih evalvacij izjav učencev, ankete učiteljev, odzivov staršev, lokalne skupnosti in ostalih, spoznavamo določen napredek v konkretnih situacijah, kot: boljša komunikacija, krepitev empatije, solidarnosti, širjenje prostovoljstva, zanimanje za druge kulture in tradicije, odgovoren odnos do okolja.

Širjenje novosti

Kratka predstavitev novosti

Projekt poteka v Unescovem desetletju izobraževanja za trajnostni razvoj (2005–2014). Zasnovan je interdisciplinarno, zato je lahko vključen v pouk ali druge oblike šolskega dela (interesne dejavnosti, raziskovalne naloge, šolske projekte, projektne dneve …). Lahko se izvaja z različnimi skupinami učencev (vsi učenci šole, določena triada, razred, interesna dejavnost, raziskovalna skupina ipd.) z ustreznim prilagajanjem operativnih ciljev, obsega in globine vsebin, stopnje zahtevnosti itd. Cilj projekta narekuje razvoj aktivnosti iz lokalnega in regijskega na nacionalni nivo. Zato se vsako leto lahko k sodelovanju prijavijo šole iz ožje in širše regije ter vzgojno izobraževalne institucije iz mreže Unesco ASP.

Možnosti uvajanja v druga področja

Trajnostnega načina življenja se moramo učiti vsi, tako otroci kot odrasli. Primarno vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja imata tako vzgoja kot izobraževanje na vseh stopnjah. Šola bi v svoji viziji morala imeti opredeljene vrednote za trajnostni razvoj. Vrednot se je treba učiti, jih pojasnjevati, utemeljevati, doživljati in ponotranjiti. Učni proces bogatijo številne vsebine, oblike in metode dela, s katerimi učenci razvijajo spretnost opazovanja, komuniciranja, vrednotenja mnenj, argumentiranja, sodelovanja, reševanja problemov, povezovanja teorije in prakse, predvidevanja posledic, načrtovanja dejavnosti za odpravljanje negativnih posledic.

Inovacija ima široke aplikativne možnosti glede na skupino (starostna stopnja, velikost), dejavnost (pouk, interesna dejavnost, projektni dan, druge dejavnosti), metod in oblik dela, svobodne izbire sredstev za dosego skupnega cilja. Projekt je zasnovan po fazah, ki so uporabne za katero koli področje učenja trajnostnega razvoja.

Kje smo močni in kaj lahko ponudimo drugim

»Naučila sem se, da je vsak izmed nas drugačen in poseben na svoj način in, da ravno te posebnosti bogatijo naš svet, čeprav jih nekateri niso pripravljeni sprejeti,« je izjava gostujoče učenke, ki potrjuje, da je to seme padlo na plodna tla.

Literatura

·         Barva kože: zgodbe o rasizmu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. Zbirka Sinji galeb. ISBN 86-11-17482-8

·         Philipps, C.  Bela kava in Posipanec.1. natis. Dob pri Domžalah: Miš, 2009. Zbirka Prva zorenja. ISBN 978-961-6630-78-8

·         Podgoršek, M. O dečku, ki se je bal vode = Palu čhau, so daralahi le panjistar. 1. natis. Kranj: Damodar, 2009. ISBN 978-961-91829-7-0

·         Said. Nekoč je živela bela roža. Ljubljana: Epta, 2005. ISBN 961-6375-40-7

·         Šlibar, N. Zakaj in kako preko književnosti vzgajati za strpnost, sprejemanje drugačnosti in tujosti? V: Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, 2006, str. 13-46. ISBN 961-237-144-X

·         Divjak, M. Šola in človekove pravice: vzgoja in pouk za človekove pravice v osnovni šoli. Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK, 1999. ISBN 961-6285-03-3

·         Prvi koraki: metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Amnesty International Slovenije, 2009. ISBN 978-961-6544-07-8

·         Kompas: priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah. 1. izd., 1.natis. Ljubljana: DZS, 2005. ISBN 86-341-3885-2

·         Aškerc Mikeln, A. Unesco associated schools – Unesco ASPnet. V: Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: primeri dobre prakse v Sloveniji. 1. izd. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2007, str. 71-82. ISBN 978-961-234-617-1

·         Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice: predstavitev različnih pogledov na vzgojo za človekove pravice. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008. ISBN 978-961-6086-73-8

·         Konvencija o otrokovih pravicah. Ljubljana: Slovenski odbor za Unicef, 1997.

·         Gore, A. Neprijetna resnica: svetovna nevarnost globalnega ogrevanja in kako lahko ukrepamo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Zbirka Esenca. ISBN 978-86-11-17815-8

·         Youthxchange: izobraževalni priročnik za odgovorno potrošnjo: vodnik k trajnostnemu načinu življenja. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 2007. ISBN 92-807-2128-3

·         UN Decade of Education for Sustainable Development: 2005 – 2014 (online). (citirano 10. 9. 2010). Dostopno na naslovu: http://unesdoc.unesco.org/images/0014/001416/141629e.pdf

·         Razvojni cilji tisočletja (online). (citirano 10. 9. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.milenijski-cilji.org/razvojni-cilji.html

·         Piali Ashar Alo (online). (citirano 10. 9. 2010). Dostopno na naslovu:  http://pialiasharalo.org/