Mednarodni projekt
DREVO = ŽIVLJENJE
poročilo

Dragica Milojević
Celje, 1. 7. 2007
UVOD
Živimo v času, ko je skrb za naš planet in za vse
nas, ki na njem živimo, vsak dan
pomembnejša. Unesco je obdobje od leta 2005 do 2014 razglasilo za
desetletje trajnostnega razvoja. Ta je v zadnjih letih postal osrednji del vseh
pomembnejših razvojnih strategij tako na lokalni kot globalni ravni. Osnovni cilj
je, da morajo vrednote trajnostnega razvoja postati del človeške zavesti.
Primarno vlogo pri njegovem uresničevanju ima izobraževanje. To je
vseživljenjski proces, ki se začne pri vzgoji majhnih otrok in se nadaljuje na
vseh ravneh in vseh področjih formalnega izobraževanja in nenehnega učenja.
Učni proces bogatijo številne vsebine, oblike in
metode dela, s katerimi učenci razvijajo spretnost opazovanja, komuniciranja,
vrednotenja mnenj, argumentiranja, sodelovanja, reševanja problemov,
povezovanja teorije in prakse, predvidevanja posledic, načrtovanja dejavnosti,
ki odpravljajo negativne posledice….. Učenci morajo postati čim bolj aktivni,
se učiti iz teorije in izkušenj, se zgledovati po naravi in imeti možnosti
uresničevanja svojih idej. Učitelji pa so predvsem načrtovalci, organizatorji,
usmerjevalci in opazovalci, ki učence učijo, vodijo in usmerjajo, da bodo v prihodnosti uporabili naučene
spretnosti za zagotavljanje trajnostnega razvoja.
V naši šoli razvijamo mednarodni projekt
trajnostnega načina življenja, ki smo ga simbolično poimenovali DREVO =
ŽIVLJENJE. Zakaj takšen naslov? Zato, ker je drevo nepogrešljivi del narave,
ker z njim lahko ponazorimo naravno in osebno rast, razvoj …, skratka, ker je
bil in bo del naših življenj za vedno.
1 PROJEKTNA SKUPINA
Vodja projekta sem Dragica Milojević. Sodelujejo
vsi učenci, strokovni in pedagoški delavci ter tehnični delavci šole.
2 CILJI PROJEKTA
2. 1 Učni cilji trajnostnega razvoja
2. 2 Temeljni cilji projekta
Zaradi tematske širine se bo mednarodni projekt
DREVO = ŽIVLJENJE sistematično in postopno gradil v celem desetletju. Vsako
šolsko leto je drevo tema, ki se ji bomo posvetili iz izbranega zornega kota.
Ta je lahko fizičen ali metaforičen (npr. okoljski, ekološki, botanični,
zoološki, sociološki, umetnostni, zgodovinski, geografski, biografski …).
Projekt se znotraj šole odvija pri pouku in drugih dejavnostih vse šolsko leto.
Skupaj delujejo kot tim, saj se jasna meja med
prenašalcem in prejemnikom zabriše. Tako bo lahko učenje za trajnostni razvoj
tudi samostojno, samoiniciativno, zunajšolsko, čustveno, socialno, sodelovalno
in vseživljenjsko.
3 NATEČAJ ZA LOGOTIP PROJEKTA
Natečaj je bil namenjen vsem učencem naše šole. V
vabilu k sodelovanju so se seznanili s cilji projekta in z navodili za izdelavo
dobrega logotipa. Svoje predloge je oddalo 96 učencev od 264 in vsi po vrsti so
bili zelo ustvarjalni.
V ožji izbor so se uvrstili:
1. Lan Hostnik, 4.
a (op.: logotip je na naslovnici)
2. Nik Leban, 2. a
3. Anabel Cvetko Vajgl,
8. b
Vse izdelke smo razstavili v avli 2. nadstropja
šole.

Slika 1: Na razstavi
predstavljen del ožjega izbora
4
PARTNERSTVO
Zaradi strokovne pomoči in skladnosti s cilji
trajnostnega razvoja lokalne skupnosti, smo se povezovali z Zavodom za gozdove
Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za naravo in Mestno občino Celje.
Projekt si je pridobil status nacionalnega projekta v Unesco ASPnet. Vse šole
celjske regije, ki sodelujejo v Ekorgovem klubu, pa si s sodelovanjem v
projektu lahko pridobijo točke. Pričakujemo, da se bomo vsako leto vse bolj
povezovali s šolami po Sloveniji in izven nje.
Eno izmed pomembnih načel trajnostnega razvoja je
ustvarjanje svetovnega zavezništva. K sodelovanju so bili vabljeni vsi, ki jim za
bodočnost našega planeta ni vseeno, ki si prizadevajo za pravičnejši svet in so
prepričani, da lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem prispeva
svoj delež k smislu življenja na Zemlji že zdaj.
Zato je nujno, da na naši šoli, kot nosilki
projekta, sodelujejo vsi zaposleni – tako strokovni kot pedagoški delavci, tudi
tehnični delavci in seveda – vsi učenci šole.
4.1 Sodelujoče šole v projektu
K sodelovanju smo povabili osnovne šole celjske
regije in ostale slovenske, ki so članice Unesco ASPnet. Prav tako smo povabili
k sodelovanju nekatere šole iz tujine (tiste, s katerimi smo ali še sodelujemo
v drugih projektih). Žal se letos nobena ni odločila za sodelovanje v tem
projektu.
Seznam sodelujočih šol v projektu DREVO = ŽIVLJENJE za šol. l 2006/20007
|
zap. št. |
naziv |
mentor/-ica |
št. uč. |
razr./sk. |
drevo |
|
1. |
OŠ Mozirje |
Simona Fortek |
15 |
1. – 4. |
lipa |
|
2. |
OŠ Sveta trojica |
Nina Ličen Goričan |
40 |
5.(8), 7., 8. |
trnasta
gledičija |
|
3. |
OŠ Šmarje pri Jelšah |
Boža Gojtan |
|
9. |
bukev |
|
4. |
OŠ Vransko - Tabor |
Branka Šketa |
18 |
4., 5. |
bukev |
|
5. |
OŠ XIV. divizije Senovo |
Sergeja Habinc |
25 |
1. |
jablana |
|
6. |
OŠ Petrovče |
Polona Počivalšek |
106 |
5., 8. |
lipa |
|
7. |
OŠ Ob Dravinji |
Urška Groleger, … |
34 |
1. |
rdeča bukev |
|
8. |
OŠ Blaža Arniča Luče, Podružnica Solčava |
Bernardka Ipavec |
7 |
3., 4. |
tisa |
|
9. |
OŠ Blaža Arniča Luče |
Nataša Štiftar |
73 |
1. – 5. |
jelka |
|
10. |
OŠ Marjana Nemca Radeče |
Marinka Oblak Železnik |
6 |
6. – 8. |
japonska
sofora |
|
11. |
OŠ Lesično |
Sonja Švajcer |
15 |
8. |
hrast |
|
12. |
OŠ Primoža Trubarja Laško |
Petra Vinder |
7 |
5. |
kanadski javor |
|
13. |
II. OŠ Rogaška Slatina |
Leonida Medved |
10 |
2. – 8. |
ginko |
|
14. |
OŠ Frana Roša Celje |
Maja Grenko |
15 |
4. |
hrast dob |
|
15. |
OŠ Ljubečna |
Mojca Prebil Podpečan |
2 |
8. |
črni gaber |
|
16. |
OŠ Griže |
Mojca Govek Plevnik |
15 |
2. |
lipa |
|
17. |
OŠ Gomilsko |
Irena Sorčan |
11 |
4. |
duglazija |
|
18. |
OŠ Lava |
Ksenija Kraševec |
? |
4. |
bela vrba |
|
19. |
OŠ Frana Kranjca Celje |
Darinka Čobec, … |
264 |
1. – 9. |
bukev |
5
TEMA ŠOL. L. 2006/2007
Letošnja tema, ki smo jo razpisali, nosi naslov NAJSTAREJŠE
DREVO V DOMAČEM ŠOLSKEM OKOLIŠU. Projekti na sodelujočih šolah so različni
-odvisno, kako si ga zastavijo znotraj šole, in hkrati enaki – vsi gremo skozi
poenoten postopek dela vse do končne javne predstavitve. Osnovni postopek je
torej za vse šole enak:
1. V bližnji okolici šole izberemo najstarejše
drevo.
2. Nato ga fotografiramo.
3. Drevo preučujemo in zapišemo osnovne podatke o
njem.
4. Skrb za drevo.
5. Zbrani material pošljemo na OŠ Frana Kranjca
Celje, Hrašovčeva 1, 3000 Celje.
6. Javna prireditev – razstava s predstavitvijo izdelkov
in druženjem.

Slika
2: Trobiševa bukev, drevo, ki smo ga posvojili
5. 1 Potek projekta na naši šoli
V projekt so vključeni vsi učenci šole. Vsaka
triada si je načrtovala aktivnosti, ki so izvedljive pri pouku, naravoslovnih,
tehničnih in kulturnih dnevnih ter drugih dejavnostih.
Oblikovali smo projektno skupino 8 učencev 8. razreda, ki predstavlja tesnejši
vezni člen med učitelji in učenci. Njihova naloga je tudi, da so čim bolj
aktivni, samostojni, ustvarjalni, skratka enakovredni partnerji ostalim članom
projektne skupine.
5. 1. 1 Spletna stran projekta DREVO
= ŽIVLJENJE
Izdelali smo spletno stran projekta na šolski domači strani http://www2.arnes.si/~oscefk1s/dz/dz.htm
Spletna stran je v slovenščini in angleščini.
Avtorica sem Dragica Milojević, oblikovalec je Cveto Prevodnik in prevajalka
Marijana Đudarić.
Spletna stran se je izkazala za zelo koristno, saj
so se šole lahko tudi na ta način prijavljale k sodelovanju in uporabile objavljeni
raziskovalni list. Načrtujem redno ažuriranje in veliko pomoči s strani
projektne skupine učencev.
5. 1. 2 Svetovni dan Zemlje
V počastitev svetovnega dneva Zemlje so si učitelji
in učenci od 4. do 9. razreda ogledali z Oskarjem nagrajeni dokumentarni film
Neprijetna resnica, po istoimenski knjigi avtorja Ala Gorea. Na to temo smo
izvedli tudi razgovore pri oddelčnih skupnostih vseh razredov.

Slika 3: Neprijetna resnica
V juniju smo prejeli dva izvoda omenjenega filma na
DVD, kar nam bo omogočilo, da ga bomo vključili v letno načrtovanje projekta
znotraj šole. Cilj je, da ga vidijo vsi zaposleni šole in da učitelji izvedejo
z učenci razgovore na temo trajnostnega načina mišljenje in življenja.
5. 1. 3 Drevo želja
Drevo želja je združilo želje vseh otrok naše šole
za boljšo prihodnost skupnega planeta. Izbrali smo si obliko bukovega lista. Za
predstavitev naše šole na otvoritvi razstave fotografij in otroških izdelkov,
smo izbrali 10 najzanimivejših misli, ki so jih učenci – avtorji, sami
prebrali. Drevo želja z vsemi listi želja, je svoje mesto našel kot razstavni
eksponat v prvem razstavnem prostoru Muzeja novejše zgodovine v Celju.

Slika
4: Drevo želja
5. 1. 4 Trobiševa bukev
Trobiševa bukev, ki je uradno zaščitena, je drevo,
ki jo zaradi nekih posebnosti (npr. vode, ki teče skozi mogočno deblo ali
avtohtonosti na naših tleh), pozna širok krog domačinov. Čeprav njene točne
starosti nismo uspeli izvedeti, smo jo »posvojili«. Skupina 7. razreda je opravila
vse meritve in opis drevesa. Skupina 9. razreda je bukev in pot do nje
fotografirala, druga skupina pa je izvedla anketo naključnih obiskovalcev in
domačinov o poznavanju Trobiševe bukve in o njihovi okoljski osveščenosti.

Slika
5: Ena od raziskovalnih skupin naše šole
5. 2 Razstava fotografij in otroških izdelkov
Razstava fotografij in izdelkov otrok, ki so
nastali v porojektu vsake sodelujoče šole, smo od 4. 11. junija 2007
razstavljali v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Na voljo smo imeli razstavni
prostor v treh delih in dvorano za javno prireditev ob odprtju razstave.
Koncept razstave je bil zastavljen tako, da se pokaže
vse bogastvo, ki je nastajalo v različnih okoljih, na različne načine, s
proučevanjem različnih dreves, a vendar z enim skupnim ciljem, da si to
različnost izmenjamo in da prepoznamo v njej enakost. Slednje smo želeli
prikazati tako, da smo izdelke »razvrstili« zgolj po principu estetike in
ugodja ob vstopu v prostor.
Razstavo si je ogledalo večina naših učencev in učiteljev.
Knjiga vtisov in drugi kontakti, nam potrjujejo, da je bila tako otvoritev kot
razstava zelo dobro pripravljena in je več kot dosegla svoj namen.

Slika
3: Na otvoritveni dan
ZAKLJUČEK
Ocenjujem, da je bil projekt dobro realiziran, imel
je pozitivno odmevnost v javnih in strokovnih krogih. Mentorji sodelujočih šol
so izrazili svoje zadovoljstvo in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje.
Dogovorili smo se, da bomo na podlagi posameznih predlogov oblikovali skupno
temo za šol. l. 2007/2008 in način izmenjave ter druženja.
O projektu so poročali nekateri mediji: RTV
Slovenija, TV Celje, Novi tednik in Radio Celje.
Cilji za prihodnje šolsko leto:
-
vzpostavitev mednarodnega sodelovanja
-
motivacija vseh učiteljev
-
širitev in motivacija projektne skupine učencev
-
promocija projekta
Veselim se že vseh oblik izmenjav, ki nas še čakajo
ter novih spoznanj, veselim se tudi tega, da ne bomo tekmovali kdo je boljši….
Upam, da bomo tukaj vedno zaradi drugih
ciljev… In že razmišljam o naslednjem šolskem letu, ko bo projekt še boljši,
kakovostnejši. Upam tudi na še več navdušencev, tistih, ki jim ni vseeno,
kakšno prihodnost si oblikujemo, tistih, ki bodo svojo zavest prenesli na
mlajše in le ti naprej….
PRILOGE
Raziskovalni list
Osnovna šola ____________________________
Izbrano drevo: ____________________________
Lokacija: __________________________________
Podatki:
-
listi: _______________________________
-
skorja: _____________________________
-
razvejanost: _________________________
Prijavnica

Mednarodni
projekt DREVO = ŽIVLJENJE
NAJSTAREJŠE
DREVO V DOMAČEM ŠOLSKEM OKOLIŠU
Naziv šole: ___________________________________
Naslov: _______________________
Izbrano drevo: _________________
Ime, priimek vodje projekta:
_____________________________
e-mail: ___________________________
telefon: _________________
Število sodelujočih učencev: _________
Razred(i): ___________
Rok za prijavo: 10. 3. 2007
Prijavnico lahko pošljete na: dragica.milojevic@guest.arnes.si
ali na naslov: Dragica Milojević, OŠ Frana Kranjca Celje, Hrašovčeva 1, 3000
Celje