LoL je še eden v vrsti samostojnih naslovov, ki temeljijo na
fantazijskem večigralskem modu Defense of the Ancients za Warcraft
3. To ni presenečenje, če vemo, da gre po popularnosti za
Counter-Strike med akcijskimi strategijami. Obe igri sta zastavljeni
tako, da v nasprotnih kotih pravljičnega kvadratnega ozemlja čepita
starodavni utrdbi (ancient), ki v valovih rojevata hordo
računalniško vodenih soldatkov (creeps). Ti se usmerijo naravnost
proti nasprotni trdnjavi, kar privede do tega, da se vojski udarita
nekje na sredi poti med bazama. Ker sta armadi enakovredni, je
preživelih malo, še ti pa hitro storijo krvavi konec v ognjenih
kroglah mogočnih obrambnih stolpov, ki so posajeni ob poti in
zagotavljajo večno ravnotežje. In tako dalje v nedogled ... eee, ne
tako hitro. Tu stopijo na sceno heroji, oblikovani po tistih iz
Warcrafta 3. Po pet raznolikih jih je v vsakem moštvu in za
slehernim čepi špilavec, njihova naloga pa je, da umetni pameti
pomagajo zrušiti grde zlobne obrambne stolpe in naposled zdemolirati
nasprotno utrdbo. Enostavno, a? Hja, tudi Counter-Strike je, če ga
zreduciraš na prvoosebni pinjau. Globina se skriva v ekipnem boju,
poleg česar ima League of Legends, tako kot DotA, še kupček dodatnih
mehanizmov, ki igranje napravijo mnogo težje in neizprosnejše, kot
se zdi na prvi pogled.

Naslov z
risankastimi farbami in oglatimi drevesi ohranja
prilično warcraftovski videz. A dasi grafika nagrad ne
bo pobirala, je jako priljudna in omogoča, da se v
bojnem kaosu vidi vse podrobnosti.
|
Igralčev lik je na začetku vsakega spopada šibak in brez čarovnij,
tako da mu zavdajo že kladiva in izstrelki šibkih creepovskih
pešakov. Do polne moči se razvije šele z napredovanjem po
izkušenjski lestvici, za nameček pa se njegova učinkovitost izdatno
naslanja na izbor opreme, ki jo kupimo s pridobljenimi soldi. Borih
nekaj stopenj zaostanka za nasprotnimi junaki pomeni, da smo jim
prepuščeni na milost in nemilost, in isto velja za reveža brez dobre
imovine. Spričo tega je treba vsako sekundo igrati karseda zbrano,
da je naš izkupiček izkušenjskih točk in cekinov kar najvišji. Oboje
pridobivamo s pobijanjem creepov in nasprotnih herojev.
Toda! Denarce nam kanonfutr navrže samo, če ga ubije naš zamah. Zato
moramo boj naštudirati zelo pedantno. Tega se jasno zavedajo
nasprotni igralci, ki nam skušajo uspeh preprečiti in nas živčno
žokajo z rezilci. Ker je na začetku zdravilnih sposobnosti malo, je
mogoče sovražnega heroja z uspešnim tečnarjenjem odrezati od
pritoka izkušenj in denarcev, kar je zanj lahko usodno. Še posebej,
če mu uspe krepniti, na primer zaradi neumnega kolovratenja okoli
sovražnega stolpa, saj ob smrti nekaj časa čaka na oživitev in s
tem izgublja dragocene sekunde. Če nam uspe ubiti junaka, dobimo
precej več sredstev kot s klanjem samodejne armade kloniranih
palčkov. Zato nas ume že nekaj uspešnih umorov izstreliti nad vse,
kar je nasprotnik sposoben poslati proti nam. Za tako nabildanega
heroja pravimo, da je 'nafutran' (feeding). Če torej večkrat storimo
konec pod roko istega nasprotnika, smo dvojno zamehurili lastno
moštvo. Poleg tega, da sami zaostajamo, smo okrepili sovražnika. Ne,
LoL ne oprošča napak.

Avtorji bi se z
umeščenostjo in karizmo okolice lahko bolj potrudili.
Posebno creepi so neka čudna brezoblična mutacija
škratov. Delijo se klasično na tepežkarje, coprnike in
sem ter tja kak katapult.
|
|