računalniške igre

http://ageofempiresonline.com/en/

Strateški niz Age of Empires je najbolj častitljiva Microsoftova serija iger za računalnike, drugi del pa sploh velja za eno najbolj kultnih večigralskih realnočasovk. Bledi trojki navkljub zato ob njenem prenosu v zastonjsko spletno obliko marsikdo ni ravnodušen. Imamo pred sabo še en mimosunek ali pa so ime izrabili za vrnitev stare slave?

Svoje mestece lahko okrancljamo z obsežno zbirko vodnjakov in grmičkov. Celo s trojanskim konjem! Kozmetika je pretežno plačljiva.

Meč med rebra
Po zastonjskem potegu z Ageofempiresonline.com najprej uzreš vpisno okno za Games for Windows Live, ki je omrežna hrbtenica naslova. Reč torej ne teče v brskalniku (in posledično ne na macu), a povedati je treba, da GfWL kljub zloglasnosti ni delal težav in se ga je dalo kasneje odmisliti.
Ta hip si lahko spočetka izberemo le dve staroveški civilizaciji, Grčijo in Egipt, medtem ko naj bi se v zimskem času iz hoste usuli Kelti. Z vrha uzremo svoje pisano antično mestece, naphano s trgovci in obrtniki. V tej naselbini ni bojev in je po namenu podobna križarki iz Starcrafta 2: v njej le pridobivamo nove tehnologije in opremo ter bojne naloge - kveste. Spočetka je majhna, a se razraste, ko jo širimo s stavbami. Vsak zagamani rokodelec ima svojo kočuro in še lastnega trgovca, pri katerem kupujemo načrte.
V naselbini preživimo krajši čas, saj več igranja tvori borba. Ko hočemo akcijo, najdemo dajalca kvestov v svojem ali katerem od sosednjih krajev. Vmesnik nas od tam hipoma prenese na ločeno karto, kjer se vname običajna realnočasovna bitka s pogledom od zgoraj, tako kot v starih AoE. Pričnemo z malo bazo, kjer s klikanjem pošljemo kmete nabirat hrano, sekat les ter kopat kamen in zlato. Ko se razvijemo, naštancamo čimveč soldatov in gremo naklestit sovraga. Misije sicer niso usmerjene le v klanje, saj je treba reševati zapornike in se braniti pred navali. Toda inovativnosti, s katero nas je razvadil Warcraft 3, še zdaleč ne dosegajo.

Šele premijske enote, kot je tale elitna konjenica hetairoi, pridodajo nekaj raznolikosti v pristop k borbi in malce razgibajo PvP.

Boj ni raketna znanost. Pomembno je to, da suličarji napiknejo konjenike, ti potacajo lokostrelce in slednji postrelijo suličarje - se pravi sistem papir, škarje, platno. Drugi element so strelci, ki jih je treba skrivati za prvo vrsto borcev. Posamezna frakcija ima kak ducat navadnih enot iz antičnih časov. Najdemo hoplite, peltaste, dečke s fračami, bojne kočije, slone, katapulte in nazadnje barkače, kot so trireme, za obračune na vodi.
Soldatje posebnih sposobnosti nimajo, prav tako ne zbirajo izkušenj, da bi med bitko napredovali. Zato je proti računalu postopek tako z Grki kot Egipčani enako arhaičen: nagrmadiš toliko mož, da ti niti samemu ni jasno točno število, in gomazeči madež pošlješ nad sovraga. Vmes upaš, da se ne bo kje zataknil, kajti umetna pamet pri iskanju poti ne briljira. Kdor ima več vojščakov in malo bolj obvlada mikroupravljanje, ki pa je na dokaj nizki ravni, običajno zmaga. Zelo podobno AoE3.
Kveste je moč delati tudi v dvoje, a misije so žal le redko tako zahtevne, da ti dvignejo pulz, saj silicijski sovrag ni brihten. Iskalci izziva se bodo zato lotili večigralskih bojev, ki poznajo enostavno klanje v načinih eden na enega ter dva na dva. Samodejni iskalnik nasprotnikov je hiter, a rad povsem zgreši kvaliteto nasprotnika. In ne pričakuj, da gre za kak MMORTS, saj naše mestece z drugimi ni povezano v kako globalno karto Sredozemlja. Je pa podoba luštno risankasto pisana in gre dobro skupaj z lahkotnostjo špila. Tako dogajalno kot zgodovinsko, saj tu notri ne gre iskati verne predstavitve antičnih civilizacij, znana imena, kot je Tezej, pa so noter zmetana skoraj kriminalno naključno.

Ladje se obstreljujejo s katapulti in zažigalnimi bombami. Zaletavanja s kljuni pa žal ni, tako da repriza bitke pri Salamini odpade.

Cekine na plan
Kje je potem osrednja privlačnost AoEO? V mestnem kupovanju izboljšav. Z opravljanjem kvestov in pobijancijo namreč mmorpgjsko plezamo po lestvici stopenj in tako odklepamo tehnologije, kamor spada vse mogoče, od vojščakov do stavb. Nadalje lahko posameznim enotam nadenemo opremo, ki jo skujemo sami ali pade na tla med bitko. In nenazadnje, kupimo oziroma izdelamo hipne učinke, ki jih moremo uporabiti med bojem, denimo dretje za demoraliziranje sovražnika. Surovine najdemo pri trgovcih ali kot plen.
Razvoj in kopičenje sijočih oklepov sta fajn. Hakeljc pa je v dosegljivosti. Onele modre in vijolične sulice najvišje kvalitete? Tvoje so le, če kupiš premijski paket, ki stane dvajset evrov ... *za vsako frakcijo*. Isto velja za najvišjo tehnološko stopnico in premijske posebne enote. Desetaka stanejo tudi novi paketi kvestov, ki so priročni, saj si v splošnem obsojen na duhamorno tlačanjenje ob dolgotrajnem preigravanju že videnega, ker je pot do štiridesete stopnje dolga. Kdor plačuje, je na boljšem. Če se hočeš udejstvovati v boju med igralci, moraš nujno pljuniti novce. Da na to ne bi pozabil, ti igra z ustreznimi obvestili teži neprestano, kot bi jo naredili za Facebook.
Nezahtevni, začetniški strategi se bodo v Age of Empires Online imeli fino, vsaj če jih ne bo potegnila do te mere, da bodo zanjo zapravili več, kot bi za orenk igro na devedeju. Veterani serije pa naj semle raje ne hodijo, zlasti če jih je razočarala trojka, kajti novinka je vse prej kot naslednji razvojni korak. Na tega bomo morali še čakati.

Že kmalu spočetka nam dovolijo pokukati v štacune z modro in frjolčno opremo, ki je dosegljiva premijcem. In tako dalje vso igro.