PROJEKT DIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJA

 

FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA ZNANJA

 

Avtorica Vlasta Prevolšek

 

Formativno spremljanje procesa učenja opredelimo kot pedagoški dialog za soglasno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim bolj korektna (vir: Komljanc, 2004, www.zrss.si). Uporabljajo ga v mnogih evropskih in tudi  drugih državah, v Sloveniji formativno spremljanje intenzivneje uporabljamo in izvajamo zadnjih nekaj let. V ta projekt, sprva aplikativni, in zadnjih nekaj let inovacijski, je vključena tudi naša osnovna šola.

 

Učitelji posamezne elemente formativnega spremljanja vključujemo v pouk preko  projektnega učnega dela, s pomočjo konstruktivističnega načina poučevanja, z avtentičnimi in alternativnimi nalogami, v zadnjem času pa tudi z vključevanjem  informacijske komunikacijske tehnologije  in e-vsebin v pouk.

Pri svojem delu  ugotavljamo,  da vsi učenci ne morejo delati enakih nalog, tako v šoli kot doma in da je potrebna poleg diferenciacije tudi individualizacija dela oziroma poučevanja in  ne nazadnje tudi ocenjevanja znanja. Ravno s tem namenom nas je veliko učiteljev OŠ Frana Kranjca  vključenih v projekt Didaktika ocenjevanja, saj pri svojem neposrednem delu z učenci opažamo, da so učenci  pri pouku motivirani za delo le, če so aktivni, če  lahko tudi  sami izbirajo in predlagajo, kaj in kako se bodo učili, če učenje gradimo na njihovih sposobnostih in predznanju, če  so deležni zanimivih oblik učenja, ipd.

 

Motivirani, aktivni in ustvarjalni učenci

 

Namen formativnega spremljanja je, da so  učenci v procesu učenja  čim bolj motivirani,   aktivni in ustvarjalni. Učitelj ne sme voditi vseh poti.  Na ta način učenci pridobijo občutek, da so sami tisti, ki odločajo, na kakšen način se bodo  učili, kako bodo svoje znanje izboljšali in hkrati  sprejmejo  odgovornost za svoje delo in učenje. Opažamo, da so spremembe z vidika znanja in učenja pozitivne že, če imajo učenci na voljo dve izbiri, kako se naj določenega dela, vsebine oziroma učne snovi naučijo. V tem razvoju učenja je zelo pomembna komunikacija, medsebojni dialog med učiteljem in učenci. Sicer taka dvosmerna komunikacija terja več  časa, zato  se vsega  ne da narediti neposredno pri pouku, temveč so za to potrebne tudi  svetovalne ure  po pouku. Vendar s takim načinom dela uspeh prav gotovo ne izostane.

Pri učencih smo zavestno začeli spremljati tudi učenčeva močna in šibka področja znanja. Z njimi  se tudi  več pogovarjamo o samoocenjevanju znanja in  o tem, da  tudi sami ugotavljajo, na katerem področju zmorejo več in bolje in   tudi sami iščejo motive  za učenje. Ne samo, koliko so se oz. se bodo učili, koliko so (bodo) znali, temveč kako jih je (bo) vsebina pritegnila, motivirala. Torej več pozornosti  namenjamo tudi  podrobnemu  seznanjanju z načrtom dela oz. učenja.

K elementu predstavljanje naučenega ( na kakšen način želijo učenci predstaviti svoje znanje kot enega ključnih pojmov)   nekateri učitelji dodajamo  še  zbiranje dokazov razvoja znanja t. im. portfolio (zbirko izdelkov).

Zelo pomemben element formativnega spremljanja je  zagotavljanje aktualne povratne informacije o njihovem učenju in njihovem znanju ter dajanje učencem  kakovostne  napotke oz. kakovostne komentarje, da bi pri njih še spodbudili razvoj učenja oz. napredek. V tem primeru  se je potrebno    posvetiti  vsakemu posameznemu učencu. Napotki oz. komentarji, ki  jih učencem dajemo (pišemo), so kratki in jasni, njihov namen pa predvsem ta, da učenec izboljša svoje predhodno znanje.

Pri formativnem spremljanju učitelji torej organiziramo in učenca spodbudimo k čim bolj zanimivemu in doživetemu  učenju in mu poskušamo  ponuditi različne pristope v učenju (stili, oblike, metode), da bo to učenje trajno. Kajti le tako učenje je smiselno. In navsezadnje, izkušnje kažejo, da je znanje boljše, poveča se  interes za sodelovanje, za vzajemni pouk in prisotno je zadovoljstvo z obeh strani.

Skratka pri formativnem spremljanju pouka usklajujemo potrebe učenca z zahtevami kurikula, dajemo nasvete za učenje,  skrbimo za stalen dialog in dogovarjanje z učencem, učimo in omogočamo samoregulacijo pouka in samovrednotenje učenja.

 

Viri in literatura:

Komljanc, N.(2008). Interna gradiva za izvajanje  razvojno aplikativnega projekta, Zavod RS za šolstvo

Novak, M.(2008).Usposabljanje strokovnih delavcev šol na področju procesa ocenjevanja znanja. Zbornik prispevkov Didaktika ocenjevanja znanja, str. 122-129

 

Dostopna gradiva na spletu:

 

 

Copyright Š 2010 oš frana kranjca, celje / all rights reserved.

 

Št. obiskov: