|
||
PROJEKT DIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJA
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA ZNANJA
Avtorica Vlasta Prevolšek
Formativno spremljanje procesa učenja opredelimo kot pedagoški dialog za soglasno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, kontroliranje in usmerjanje razvoja učenja posameznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učenja in da bi bila sodba o vrednosti naučenega ob koncu učenja čim bolj korektna (vir: Komljanc, 2004, www.zrss.si). Uporabljajo ga v mnogih evropskih in tudi drugih državah, v Sloveniji formativno spremljanje intenzivneje uporabljamo in izvajamo zadnjih nekaj let. V ta projekt, sprva aplikativni, in zadnjih nekaj let inovacijski, je vključena tudi naša osnovna šola.
Učitelji posamezne elemente formativnega spremljanja vključujemo v pouk preko projektnega učnega dela, s pomočjo konstruktivističnega načina poučevanja, z avtentičnimi in alternativnimi nalogami, v zadnjem času pa tudi z vključevanjem informacijske komunikacijske tehnologije in e-vsebin v pouk. Pri svojem delu ugotavljamo, da vsi učenci ne morejo delati enakih nalog, tako v šoli kot doma in da je potrebna poleg diferenciacije tudi individualizacija dela oziroma poučevanja in ne nazadnje tudi ocenjevanja znanja. Ravno s tem namenom nas je veliko učiteljev OŠ Frana Kranjca vključenih v projekt Didaktika ocenjevanja, saj pri svojem neposrednem delu z učenci opažamo, da so učenci pri pouku motivirani za delo le, če so aktivni, če lahko tudi sami izbirajo in predlagajo, kaj in kako se bodo učili, če učenje gradimo na njihovih sposobnostih in predznanju, če so deležni zanimivih oblik učenja, ipd.
Motivirani, aktivni in ustvarjalni učenci
Namen formativnega spremljanja je, da so učenci v procesu učenja čim bolj motivirani, aktivni in ustvarjalni. Učitelj ne sme voditi vseh poti. Na ta način učenci pridobijo občutek, da so sami tisti, ki odločajo, na kakšen način se bodo učili, kako bodo svoje znanje izboljšali in hkrati sprejmejo odgovornost za svoje delo in učenje. Opažamo, da so spremembe z vidika znanja in učenja pozitivne že, če imajo učenci na voljo dve izbiri, kako se naj določenega dela, vsebine oziroma učne snovi naučijo. V tem razvoju učenja je zelo pomembna komunikacija, medsebojni dialog med učiteljem in učenci. Sicer taka dvosmerna komunikacija terja več časa, zato se vsega ne da narediti neposredno pri pouku, temveč so za to potrebne tudi svetovalne ure po pouku. Vendar s takim načinom dela uspeh prav gotovo ne izostane. Pri učencih smo zavestno začeli spremljati tudi učenčeva močna in šibka področja znanja. Z njimi se tudi več pogovarjamo o samoocenjevanju znanja in o tem, da tudi sami ugotavljajo, na katerem področju zmorejo več in bolje in tudi sami iščejo motive za učenje. Ne samo, koliko so se oz. se bodo učili, koliko so (bodo) znali, temveč kako jih je (bo) vsebina pritegnila, motivirala. Torej več pozornosti namenjamo tudi podrobnemu seznanjanju z načrtom dela oz. učenja. K elementu predstavljanje naučenega ( na kakšen način želijo učenci predstaviti svoje znanje kot enega ključnih pojmov) nekateri učitelji dodajamo še zbiranje dokazov razvoja znanja t. im. portfolio (zbirko izdelkov). Zelo pomemben element formativnega spremljanja je zagotavljanje aktualne povratne informacije o njihovem učenju in njihovem znanju ter dajanje učencem kakovostne napotke oz. kakovostne komentarje, da bi pri njih še spodbudili razvoj učenja oz. napredek. V tem primeru se je potrebno posvetiti vsakemu posameznemu učencu. Napotki oz. komentarji, ki jih učencem dajemo (pišemo), so kratki in jasni, njihov namen pa predvsem ta, da učenec izboljša svoje predhodno znanje. Pri formativnem spremljanju učitelji torej organiziramo in učenca spodbudimo k čim bolj zanimivemu in doživetemu učenju in mu poskušamo ponuditi različne pristope v učenju (stili, oblike, metode), da bo to učenje trajno. Kajti le tako učenje je smiselno. In navsezadnje, izkušnje kažejo, da je znanje boljše, poveča se interes za sodelovanje, za vzajemni pouk in prisotno je zadovoljstvo z obeh strani. Skratka pri formativnem spremljanju pouka usklajujemo potrebe učenca z zahtevami kurikula, dajemo nasvete za učenje, skrbimo za stalen dialog in dogovarjanje z učencem, učimo in omogočamo samoregulacijo pouka in samovrednotenje učenja.
Viri in literatura: Komljanc, N.(2008). Interna gradiva za izvajanje razvojno aplikativnega projekta, Zavod RS za šolstvo Novak, M.(2008).Usposabljanje strokovnih delavcev šol na področju procesa ocenjevanja znanja. Zbornik prispevkov Didaktika ocenjevanja znanja, str. 122-129
Dostopna gradiva na spletu:
|
||
Copyright Š 2010 oš frana kranjca, celje / all rights reserved. |
|
Št. obiskov: |