Planinski izlet Menina planina


MOJ PLANINSKI POHOD NA MENINO PLANINO

 

Na avtobusni postaji smo počakali avtobus. Z avtobusom smo se dolgo časa vozili in končno prispeli do parkirišča. Od parkirišča smo hodili po strmi poti skoraj tri ure. Med potjo je deževalo. Videli smo veliko telohov in žafranov. Ko smo prispeli do koče, smo pojedli hrano iz nahrbtnikov. V dnevnike smo si narisali, kar nam je bilo najbolj všeč. Jaz sem narisal sebe in Nejo, kako sva skupaj hodila po poti. Malo smo se še igrali in odšli nazaj na avtobus. Ker je deževalo, smo se z avtobusom odpeljali do jezera Biba. Med vožnjo sem videl tudi jezero v obliki ribe. Ta mi je bil zelo všeč. Avtobus nas je potem odpeljal na avtobusno postajo v Celju in pohod se je zaključil.

 

Grega Štor (6 let)


ODA MENINI PLANINI

Želela sem na eno planino,

zato se si izbrala Menino.

Ko sem skoraj že prišla na Menino,

sem  si morala obleči pelerino.

Kar naprej je deževalo,

a sem se odločila, da mene že ne bo pralo.

 

Na Menini sem videla Bibo,

to je jezero, ki nima niti eno ribo.

Avtobus nas je odpeljal nazaj v Celje,

zame pravo veselje.

 

 


 

 

Smerokaz kaže, da je tu prava pot proti domu na Menini planini. Pa pojdimo!

 

Skrajno levo naša nova moč planinskega krožka.

 

Tako izgleda učna ura planinstva.

 

Ob planinskih poteh imajo tudi kopalnico, kjer se lahko počešeš in umiješ zobe.

 

Laura, preberi nam zgodbico, kako je nastala Menina planina.

 

 

Med hojo smo šteli markacije. Na drevesu vidite markacijo št. 19. J

 

 

Planinke  sedijo na skal'c in hoč'jo kmal' bit' na mal'c'.

 

To so pravi planinci… eden za drugim.

 

Poglej… juhuhu, pa smo tu!

Zadnji čas, ker je že začelo škropiti.

 

Oh, ta dež.  Kdo se bo pa igral?

 

 

1.    skupinska na dežju.

 

 

2.    skupinska še kar na dežju.

Saj nismo iz sladkorja!