PLANINSKI POHOD NA ČEMŠENIŠKO PLANINO

 

11. aprila 2010 smo se učenci z vodnikoma PD Grmada in mentoricami odpravili na prvi planinski pohod v letošnjem letu, in sicer na Čemšeniško planino. Naši mladi planinci so se tega pohoda zelo veselili, kar se je poznalo tudi na udeležbi. Pohoda se je namreč udeležilo 44 mladih planincev od 1. do 6. razreda.

Zbrali smo se na AP za Petrolom, od koder nas je avtobus odpeljal proti Trojanam, natančneje Prvinam. Ko smo se pripeljali do mesta, od koder smo nadaljevali pot kot pravi planinci, smo si na hrbet zavihteli nahrbtnike in se odpravili proti našemu cilju, Čemšeniški planini. Pot nas je vodila skozi gozd. Prečkali smo smučišče z vlečnico, kjer nas je presenetila še zasnežena strmina. Pot smo nadaljevali po zložni gozdni poti. Med potjo nas je presenetilo še babje pšeno in nekaj snežink, a smo kljub takšnemu vremenu dosegli naš cilj. Po nekaj več kot dveh urah hoje smo se, nekateri z ožuljenimi nogami, ogreli v planinskem domu; ostali pa so šli na sam vrh k Tinetovi koči. V planinskem domu na Čemšeniški planini smo se okrepčali s hrano iz nahrbtnika, ožigosali naše dnevnike in si vzeli tudi čas za igro, pa čeprav je zunaj snežilo.

S pelerinami smo se odpravili nazaj v dolino, kjer smo se le malo utrujeni posedli v avtobus in se srečno pripeljali domov.

 

 

Nujno potreben postanek. Se pozna, da je bil zadnji pohod decembra.

 

To je bil pravi šok. SNEEEEG!

 

 

 

Pravljično, a ne?

 

Poglejte, tam so pa hribi zeleni!

 

Joj, kako smo utrujeni. Prišli smo do doma, zdaj pa moramo še na vrh.

 

Vrh dosežen!

Dokazno gradivo: planinci Frana Kranjca in Lave med čemažem.

 

 

 

 

Ja, planinci moramo imeti tudi tajnico…

Kdor zna, ta zna.

 

Topel čaj je pika na I.

Seveda, s sladkorjem.

 

 

 

 

43 planinskih rožic pred planinskim domom na Čemšeniški planini.

 

 

 

 

 

KAJ MI JE BILO NAJBOLJ VŠEČ NA POHODU NA ČEMŠENIŠKO PLANINO?

 

 

Naši novi najmlajši planinci so nam sporočili, kako so se počutili na planinskem pohodu na Čemšeniško planino.

 

 

 

AJDA (1.B): Uživala sem ob snegu. Najbolj smešno je bilo to, ko sem

            dala nase pelerino, je nehalo snežiti.

 

KLAVDIJA (1.B): Pred planinskim domom so imeli pravo kegljišče.

                Kegljali smo in jedli sladkarije. To mi je bilo

                zelo všeč. Še smokije sem si lahko kupila.

 

BENJAMIN (1.B): Najbolj všeč mi je bilo, ko smo hodili, se igrali in

                kepali.

 

TAŠA (1.A): Zelo mi je bilo všeč, ko je sneg padal z vej.

 

PIA (1.A): Na pohodu nas je spremljal tudi naš hišnik Dani. To mi je

            bilo zelo všeč.

 

ANA (1.A): Ko smo prišli do planinskega doma na Čemšeniški planini,

           mi je bil najbolj všeč žig v mojem planinskem dnevniku.

 

NEJA (1.A): Všeč mi je bilo, da sem hodila skupaj s Pio in našim

            hišnikom.

 

SEBASTJAN (1.A): Sneg je bil tisti, ki mi je bil na pohodu najbolj 

                 všeč, še kepali smo se lahko.