|
Zlata ribica
Nekoč pred davnimi časi je živela revna mati s svojim sinom. Vsak dan je mati poslala sina po vodo. Enkrat, ko je šel po vodo, pa je zajel zlato ribico. Ribica ga je prosila, naj jo izpusti. V zameno mu bo izpolnila vse želje. In mladenič je zato ribico rešil in jo prosil, da bi mu pomagala v težavah. Potem je zajel vodo in odšel. Tako so minevala leta, a ko je bil sin star 12 let, ga je mati poslala po svetu iskat srečo. In sin je odšel.
Na poti v gozdu je imel več težav. Ribica mu jih je pomagala rešiti. Srečal je medveda, ki je bil zelo lačen. Rekel mu je, da bi mu potolklo lakoto eno samo jabolko. Naenkrat se fantu v roki pojavi jabolko in ga da medvedu. Medved ga spusti naprej. Pride do dreves. Rečejo, da ga spustijo mimo, če jih zalije s svežo vodo reke. V sinovih rokah se pojavi vrč poln vode. Potem ga spustijo mimo. Nazadnje pride do stražarjev, ki zahtevata, da jima pove zgodbo. Sin jima je povedal vse od začetka do konca in stražarja rečeta, da ga je zato vredno spustiti naprej in mu zaželita srečo. Ta gozd je bil začaran. Naenkrat mu pade rdeče sočno jabolko na glavo in si ga shrani v žep. Misli si, da mu bo še prav prišlo.
Ko je hodil po gozdu, je prišel do gradu. Najprej je poiskal vedro, da je spet zajel zlato ribico. Odšla sta v grad. Nikogar ni bilo. Bilo je tako tiho in srhljivo. Hodil je v vse sobane, v prvo, drugo, tretjo, četrto, peto,... Ko je prišel do zadnje, je vstopil in nič. Sin gre do konca hodnika in tam sreča prelepo gospodično. Mladenič se takoj zaljubi v njo, grajska gospodična pa v njega. Mladenič vpraša zlato ribico, kako lahko osvoji gospodično. Zlata ribica mu je povedala, naj gre nabrat rože. Tiste, ki se prve pojavijo pred njim. Potem naj nese rože gospodični in ji pove, da jo ljubi. Mladenič je to storil. In privolila je.
Najavili so poroko in poročil se je z gospodično. Jabolko, ki si ga je shranil, je podaril zlati ribici v zahvalo. In zlata ribica je ostala pri njem. Tako so živeli srečno do konca svojih dni. Upam, da še živijo.
Alen Korez, 4. c
|
