|
Oblaček
Svoje zelene očke je majhen mucek prvikrat odprl dva tedna po rojstvu. Ob sebi je zagledal mamo Sivko in tri bratce: Oranžka, Srčija in Brka. On pa še ni imel imena.
Mucki so živeli na kmetiji. Vsak dan so dobili hrano, mali mucek je imel najrajši biskvit. Kmetovi otroci niso bili prijazni do malega mucka. Dali so ga v škatlo za čevlje, nanjo pripeli devet balonov in mucek je v mrzli zimi odletel v zrak. Naenkrat so baloni počili in mucek je padel v mehki sneg. Pred njim je stala velika pošast. Mucek je hotel zbežati, a kaj, ko ga je pošast držala za repek. Predstavila se je: Jaz sem Švrk, ljubljenček deklice Zarje in fantka Miha. Švrk je bil pes in je zalajal. Zarja in Miha sta pritekla pogledat, kaj se dogaja. Poleg Švrka sta zagledala v snegu prestrašene zelene očke malega mucka, zraven pa škatlo, ki je padla z neba. Poimenovala sta ga Oblaček in ga odnesla v hišo, mu pripravila udobno košaro, v kateri je sladko zaspal. Sredi noči ga prebudi glasen ropot. Bile so štiri majhne miške, ki so se igrale z Mihovim vlakcem. Prestrašile so se, ko so pred seboj zagledale zelene mačje očke. Muc Oblaček jih je prijazno pozdravil, saj je bil še premajhen in ni vedel, da morajo mačke loviti miši. Skupaj so se igrali in razgrajali po hiši. Naenkrat se zaslišijo koraki. Miške smuknejo v svojo luknjo v shrambi, pred oblačkom pa stoji sivolasi mož, ki reče: Jaz sem božiček in bi bil vesel, če greš z mano majhen mucek. Peljala se bova na saneh z mojimi jelenčki in raziskovala svet. Oblaček je takoj privolil. Bil je radoveden in rad bi videl ves svet. Takoj sta sedla v sani, se odpeljala po snegu skozi gozd, potem pa sta se s sanmi dvignila v nebo do oblakov.
Mucek Oblaček vsako noč potuje z Božičkom in njegovimi jelenčki po svetu. Zjutraj se vrne k Zarji in Mihu v vas. Dopoldne sta oba v šoli, mucek Oblaček pa se igra s Švrkom in miškami, saj še vedno ne ve, da muce lovijo miši.
Sara Planinšek, 4. c
|
