Področje: SLOVENSKI
JEZIK
Celotno nalogo si lahko ogledate na naslovu: http://www2.arnes.si/~ptomse/
Raziskovalke: Valentina Črne, Uršula
Bizant, Nina Gaber
Mentorica: gdč.
Petra Tomše
-
Tema raziskovalne naloge je
Slovenščina v javni rabi v medvoški občini. Osnovni namen je
ugotoviti, ali se slovenska beseda izgublja iz javnega življenja
in govora. Raziskava je potekala na treh ravneh: narečni govor;
sleng med mladimi; imena podjetij, javni napisi, lokalni časopis.
Do ugotovitev smo prišle s pomočjo dveh anket, posnetka narečnega
govora, analize imen podjetij ter jezika v časopisu.
Skoraj tretjina prebivalcev govori v narečju, pretežno gorenjskem. V govoru prebivalcev, predvsem starejših, so še ohranjene narečne posebnosti (švapanje, narečne besede). Zaradi preseljevanja je živo tudi rovtarsko narečje. Anketa med učenci višje stopnje je pokazala, da v vsakdanjem govoru vsi govorijo v slengu. Največ slengovskih besed je vzetih iz angleškega jezika (najpogostejše so kul, ful, kletvice). S tem se izgublja slovenski jezik, vendar se učencem to ne zdi zaskrbljujoče. Po njihovem mnenju ima glavno vlogo pri skrbi za ohranjanje knjižnega jezika šola in pouk slovenščine. V lokalnem časopisu Sotočje se v nasprotju s pričakovanji pojavlja veliko slovničnih nepravilnosti (v besedju, stavčni zgradbi, slogu …) in ga v jezikovnem pogledu označujemo za manj kakovostnega. V javnih napisih in imenih podjetij prevladujejo poimenovanja z imenom in priimkom (skoraj polovica), pri ostalih pa tujejezična poimenovanja (trade, market, design, mix). Izvirnih slovenskih imen je zelo malo. Odprto ostaja vprašanje, zakaj se lastniki odločajo za tuja imena pred domačimi.
Raziskovalna naloga je nastala v razmislek in vzpodbudo prebivalcem naše občine o (ne)rabi slovenskega jezika.
![]() |
![]() |
Tekst iz časopisa Sotočje, ki govori sam
zase.

Primeri zanimivih slovenskih poimenovanj
Najbolj nas je (v negativnem smislu)
presenetilo dejstvo, da so prebivalci Medvod (najbrž pa je
stanje podobno tudi po drugih slovenskih občinah) pri
poimenovanjih svojih podjetij precej neizvirni. Tako namesto
imena, priimka in vrste dejavnosti redko najdemo podjetje z
zanimivim imenom, ki izstopa. Našle smo nekaj primerov:

Divji petelin (gostinski lokal)
Štiri mačke (lokal s pijačo in slaščicami)
Kužmuc (skovanka besed kuža in muca,
veterinar in
trgovina za male živali)
Zala (cvetličarna)
Cekarček (trgovina z živili)
Hotel Kanu
Bistra (čistilnica)
Čitanka (trgovina s šolskimi potrebščinami)
Šolar (trgovina s šolskimi učbeniki)
Nogavička (trgovina z nogavicami)
Žeja servis (lokal s pijačo)
Bober (trgovina z živili)
Ajda (trgovina z živili)
Bar Hitri (gostinski lokal)
Vihra (gostišče)
Se vam zdi, da smo v Sloveniji?



