Povabilo na ples

 

Raziskovalki: Ana Barle in Alja Premože

Mentorici: Darinka Verovšek,Tatjana Gulič

 

POVZETEK NALOGE:

 

Ples spremlja ljudi že tisočletja. Vsak narod ima svoj ples, svoje običaje in svojevrstno podobo, katero so izoblikovali ljudje s svojimi življenjem in delom. Po dolgem in napornem dnevu, so se radi sprostili in za trenutek pozabili na vse svoje težave, ki jih pestijo. To so storili z glasbo, petjem in plesom, ki se je ponekod ohranil še do danes.

Kljub raznolikosti tujih plesov, ki so jih prinesli na slovenska tla, so jih oblikovali in udomačili po svojem značaju in načinu življenja. Vsaka pokrajina ima s tem svoje narečje in tudi svojo podobo plesa. To se kaže v razgibanosti in raznolikosti slovenskih plesov med seboj. Glede na našo majhnost v svetu je to dokaz naše veličastne in unikatne kulture.

Ta svoboda plesa naju je očarala v izbirnem predmetu Ljudski ples, kjer sva se potem tudi odločili, da bova odkrili, kako, od kod in na kakšen način so se ti Slovenski plesi razvijali vse do danes.

Kot cilj sva si zadali predvsem to, da raziščeva obdobje našega ljudskega izročila. Pri tem sva pridobili veliko znanja in izkušenj ter seveda nekaj plesnih gibov. Sedaj hočeva vse to približati tudi vam, predvsem pa najinim sovrstnikom. Naj na ljudsko izročilo ne gledajo kot breme, pač pa kot priložnost ohranjanja in predajanje naše bogate kulturne dediščine.

 

foto: Ana Hartman

Članek, objavljen v Sotočju, prilogi Gorenjskega Glasu:

sobota, 9. junij 2007 | Avtor: Ana Hartman  
Bronasti mladi raziskovalki
 
Ana Barle in Alja Premože z OŠ Preska sta za raziskovalno nalogo Povabilo na ples na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev dobili bronasto Sovico.
 
Ana Barle in Alja Premože z nagrajeno nalogo

Preska – Devetošolki na OŠ Preska Ana Barle in Alja Premože sta se s plesi začeli seznanjati že v lanskem šolskem letu v sklopu izbirnega predmeta Ples, ko sta izdelovali seminarsko nalogo. »Mentorica Darinka Verovšek je bila takrat precej navdušena nad nalogo in je predlagala, da bi izdelali raziskovalno nalogo o plesih,« je povedala Ana. Naloga, ki je bila na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev nagrajena z bronasto Sovico v kategoriji etnologija, je nastajala več mesecev pod mentorstvom Darinke Verovšek in somentorstvom Tatjane Gulič.

Devetošolki sta obdelali različne slovenske plese in noše od samih začetkov pa vse do danes. »Kako so Slovenci plesali ob naselitvi, se ne ve. Postopoma so prevzemali plese sosednjih narodov ali pa le določene prvine,« je pojasnila Ana, Alja pa nadaljevala: »V 16. stoletju so bile, na primer, značilne dude. Prav škoda je, da se nekatere stvari niso ohranile.« Kljub temu sta med raziskovanjem izvedeli veliko zanimivosti, saj sta, kot pravita, pred tem nekoliko bolje poznali le gorenjske plese, ki imajo alpski značaj in so enako kot drugi plesi na Slovenskem tujega izvora. »Razširili so se s Tirolskega, a so nekoliko bolj živi in so zdaj razširjeni po vseh alpskih deželah,« sta povedali.

Dekleti sta ugotovili, da so se pokrajinski plesi iz roda v rod spreminjali: »Nekako so se posodabljali, vseeno pa so vsi ohranili nekaj »starega«. Vsak ples je nekaj posebnega, vsak ima svoje značilnosti, ki se odražajo že v precej različnih nošah.« Zelo zanimivi so se jima zdeli ljubljanski plesi, ki so jih pred prvo svetovno vojno plesali v okoliških vaseh Ljubljane, današnjih njenih predmestjih. Tako moški kot ženske so oblečeni v črne noše, plesalke pa imajo na glavah belo ruto. »Za prekmurske plese je značilna zelo pisana noša, plesalci imajo na klobukih pripete barvne trakove, pri štajerskih plesih pa imajo plesalci celo ramensko torbico,« sta strnili dekleti in dodali, da sta se načudili tudi ženskim nošam: »Da so noše čim bolj razkošne, plesalke pod krili nosijo dvoje ali troje spodnjih kril. Noša je tako že sama po sebi težka, če pa moraš v njej še plesati, pa verjetno ni nič kaj prijetno.«