JEDILNIKI NAŠIH BABIC

Raziskovalci: Ajda Bračič, Ana Novinc in Tjaša Pajek iz 4. razreda

Mentorica: Katarina Barborič

Z raziskovalno nalogo smo želele ugotoviti, koliko učenci in odrasli poznajo staro slovensko hrano, koliko je še prisotna v njihovem življenju in kakšen odnos imajo do nje. Zanimalo nas je tudi, ali med učenci in odraslimi obstajajo kakšne pomembne razlike v vseh naštetih vprašanjih.

 Svoje predpostavke smo preverjale z anketo, ki smo jo same izdelale.

Ugotovile smo, da učenci poznajo kar nekaj starih slovenskih jedi, predvsem žgance, polento, ričet, šaro, močnik, da so že jedli vsaj eno izmed njih, da večine ne znajo sami skuhati in da nekatere jedo tudi doma in v šoli. Večini učencev so stare slovenske jedi zelo všeč, čeprav jim je še bolj všeč novejša hrana. Njihove najljubše stare slovenske jedi so večinoma polenta, žganci in ričet. Menijo, da bi bili ljudje bolj zdravi, če bi pogosteje jedli staro slovensko hrano. Odrasli pa poznajo še več starih slovenskih jedi kot učenci in so jih tudi več že jedli, večino pa jih znajo tudi skuhati. Tudi oni jedo stare slovenske jedi tudi doma in v službi. Imajo pa bolj pozitivno mnenje o starih slovenskih jedeh kot učenci, čeprav se njihove najljubše stare slovenske jedi ne razlikujejo veliko od najljubših starih slovenskih jedi otrok. Staro slovensko hrano imajo tudi rajši od novejše hrane in jo povezujejo z zdravjem.