Naslov raziskovalne naloge: Oko in kamera obscura

Področje: Fizika in astronomija

Raziskovalke: Živa Oseli, 8. a

Mentorica: Tatjana Gulič

Oko je eden izmed pomembnejših organov v človeškem telesu, saj nam omogoča zaznavati okolico ter nam le to predstaviti v možganih kot globinsko sliko v vseh možnih barvah. V raziskovalni nalogi sem želela spoznati podrobneje kako kako oko zaznava svetlobo, ki se odbija od predmetov okolice, ter kje so ključne podobnosti s fotografskim aparatom.

V prvem delu naloge je predstavljen podroben pregled nad delovanjem in zgradbo očesa, kjer sem še posebej poudarila delovanje in pomembnost očesne leče.

V drugem delu naloge je predstavljen kronološki pregled nad razvojem fotografije in sicer od zametkov, ki segajo v čase starih Grkov, pa vse do modernih fotografskih aparatov in metod. V tem delu še posebej poudarim delovanje in zgodovinski razvoj še danes najpreprostejše kamere, to je črne kamere oziroma camere obscure.

V zadnjem delu naloge je podrobnejše predstavljeno delovanje kamere obscure ter postopek njene izdelave. Med delom raziskovalne naloge sem namreč naredila tri tovrstne kamere, ter z njimi posnela  kar nekaj fotografij. Posnete fotografije sem sama razvila v temnici, ter jih kasneje tudi računalniško obdelala. Fotografije so mi služile kot pokazatelj fizikalnih zakonitosti, katerim sta podvržena tako kamera obscura, oziroma v splošnem fotografski aparat, kot tudi človeško oko. Kot ključno ugotovitev lahko navedem, da človeško oko deluje enako kot fotografski aparat. Pri obeh s pomočjo leče uravnavamo goriščno razdaljo oziroma razdaljo ostrenja, hkrati pa imamo pri obeh opravka z obrnjeno, zrcalno sliko. Tako oko kot tudi objektiv fotografskega aparata imata vgrajeni zaslonki, ki uravnavata količino svetlobe, ki vstopa. Slednje nam namreč omogoča opazovanje okolice tako pri močni sončni svetlobi, kot tudi v zelo šibki, večerni svetlobi.