Uradni list RS, št. 16/1992,
42/1993, 18/1994, 36/1996
1. člen
S tem zakonom se opredelijo osnove za določitev obsega
sredstev za plače in druge prejemke delavcev, ki opravljajo
vzgojnoizobraževalno in drugo delo v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih,
razen v vrtcih (v nadaljevanju: zavodi) v okviru dejavnosti, ki se financira iz
proračunskih sredstev, osnove in merila za določitev plače in drugih prejemkov
delavcev v zavodih ter uredi zbiranje in varstvo osebnih podatkov o delavcih.
2. člen
Obseg sredstev za plače v zavodih se določi na podlagi
osnove za določitev plače, vrst in števila delovnih mest, v okviru katerih
delavci opravljajo delo v zavodih, koeficientov, določenih za delovna mesta,
odstotkov oziroma koeficientov za povečanje osnovnih plač na podlagi meril,
določenih s tem zakonom, odstotkov za vrednotenje delovne dobe delavcev in
nadomestil plač.
3. člen črtan
4. člen črtan
5. člen črtan
5. a člen
Učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu
in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli ter učitelju, sodelavcu in
drugemu strokovnemu delavcu v srednjem izobraževanju ter vzgojitelju v dijaškem
domu, ki ima višjo izobrazbo in je razporejen na delovno mesto, za katerega je
predpisana višja ali visoka izobrazba, pripada 85% osnovne plače, določene za
enako delovno mesto z visoko strokovno izobrazbo, če je to za delavca ugodneje.
Delavcu iz prejšnjega odstavka, ki ima dopolnjenih 25
let delovne dobe, pripada, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, 90% osnovne
plače, določene za enako delovno mesto z visoko izobrazbo.
6. člen
Učitelju in vzgojitelju, šolskemu svetovalnemu delavcu
in drugemu strokovnemu delavcu v osnovni šoli, sodelavcu in drugemu strokovnemu
delavcu v srednjem izobraževanju ter sodelavcu v visokem izobraževanju s
specializacjo po dvoletnem programu, z magisterijem oziroma z doktoratom
znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je
razporejen, se h koeficientu za določitev osnovne plače prišteje koeficient:
- 0,20 za specialižacijo po
dvoletnem programu;
- 0,30 za magisterij;
- 0,50 za doktorat znanosti.
7. člen
Delavcu, imenovanemu na funkcijo se h koeficieiitu za
določitev osnovne plače prišteje koeficient:
- 1,20
rektorju;
- 0,70
dekanu;
- 0,70
prorektorju;
- 0,60 prodekanu in predstojniku
organizacijske enote v visokem izobraževanju, ki ima pooblastilo v pravnem
prometu;
- 0,50
pomočniku ravnatelja;
- 0,30
vodji organizacijske enote.
V primeru, da delavec iz prejšnjega odstavka ni
razporejen na določeno delovno mesto iz 5. člena tega zakona, se osnovna plača
določi na podlagi upoštevanja pogojev, ki jih delavec izpolnjuje za delo na
ustreznem delovnem mestu v zavodu.
Če delavec iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje
pogoje za delo na več delovnih mestih v zavodu, za katera so določeni različni
koeficienti, se za določitev osnovne plače upošteva najvišji koeficient med
koeficienti za ustrezna delovna mesta.
9. člen
Osnovna plača se poveča:
- kombiniranih iz dveh razredov za 10%,
- kombiniranih iz treh oziroma več razredov
za 15%;
- z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z
motnjami vida, sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju za
10%,
- z motnjami vedenja in osebnosti za 15%,
- z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju
ter z več motnjami 20%;
Minister, pristojen za šolstvo, določi zavode iz četrte
točke prejšnjega odstavka.
10. člen
Delavcu pripada za opravljanje dežurstev v domu za
učence 60% osnovne plače.
11. člen
Delavcu se k osnovni plači prišteje:
- 30%
za delo preko polnega delovnega časa,
- 30%
za delo v nočnem času,
- 50%
za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prosti dan.
Osnova za izračun dodatka za delo v času, določenem v
prejšnjem odstavku, je osnovna plača, oziroma plača, do katere je delavec
upravičen za opravljanje dežurstva v domu za učence.
12. člen
Učne ure, ki jih učitelj opravi v obsegu do z zakonom
določene zgornje meje ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela v okviru
polnega delovnega časa, se vrednotijo kot učne ure, opravljene med polnim
delovnim časom.
Učitelju, ki ima z letnim delovnim načrtom zavoda
določen manjši obseg neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela od predpisanega,
pripada plača v sorazmerju z opravljenimi učnimi urami.
Delo, opravljeno v obsegu, zmanjšanem do treh učnih ur
od predpisanega, se šteje za delo s polnim delovnim časom.
13. člen
Delovna doba se vrednoti tako, da se osnovna plača
delavca v mesečnem znesku poveča za 0,5% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe,
vendar največ za 20%. Delavkam se osnovna plača za vsako izpolnjeno leto dela
po 25 letu delovne dobe poveča za 0,75%.
14. člen
Delavcu, ki nima pedagoško-andragoške izobrazbe,
določene z zakonom, pripada 95% osnovne plače za delovno mesto, na katero je
razporejen.
Delavcu, ki nima strokovne izobrazbe, določene z
zakonom, vzgojnoizobraževalnim programom ali splošnim aktom za delovno mesto,
na katero je razporejen, pripada 90% osnovne plače, določene za to delovno
mesto.
Delavcu, ki ne izpolnjuje obeh pogojev iz prejšnjih
odstavkov, pripada 85% osnovne plače, določene za delovno mesto, na katero je
razporejen.
Višina osnovne plače, določena na podlagi odstotkov iz
prejšnjih odstavkov, je za delavce osnova za povečanje na podlagi 9., 11. in
13. člena tega zakona.
15. člen
Delavcu pripravniku pripada med pripravništvom 70%
osnovne plače, določene za vrsto delovnega mesta, za katero se pripravnik
usposablja.
III. NADOMESTILA PLAČ TER DRUGI PREJEMKI IN POVRAČILA
16. člen
Delavec ima v skladu z zakonom in
kolektivno pogodbo pravico do nadomestila plače za čas opravičene odsotnosti z
dela in kadar postane njegovo delo v zavodu začasno ali trajno nepotrebno ter
do drugih prejemkov, ki izhajajo iz dela, in do povračil za stroške, nastale v
zvezi z opravljanjem dela.
17. člen
Nadomestilo plače za čas opravičene
odsotnosti z dela znaša 100% plače, ki jo je delavec prejel zadnji mesec, brez
dodatkov na podlagi meril, opredeljenih v 11. členu tega zakona.
Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela
zaradi bolezni in poškodbe izven dela znaša 80% plače, ki jo je delavec prejel
zadnji mesec, brez dodatkov na podlagi meril, opredeljenih v 11. členu tega
zakona.
Osnova iz prvega odstavka tega člena se
usklajuje z rastjo izhodiščne mesečne plače, določene po 3. členu tega zakona.
18. člen
Delavcu, kateremu zavod ne more več
zagotoviti dela in mu v skladu z zakonom preneha delovno razmerje, pripada
odpravnina v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih,
zmanjšane za prispevke in davke, za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih
zavodih, če je bil v vzgoji in izobraževanju zaposlen najmanj dve leti.
19. člen
Delavcu se nadomestijo stroški za prehrano
med delom v višini, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, vendar najmanj 10%
povprečne mesečne plače, izplačane na delavca v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece.
IV. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV O DELAVCIH
20. člen
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, zbira
osebne podatke o delavcih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno in drugo delo v
zavodih zaradi ugotavljanja obsega dela in zaradi obračunavanja plač ter drugih
prejemkov delavcem.
Osebni podatki o delavcih, zbrani za namene
iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabljajo tudi za ugotavljanje izpolnjevanja
kadrovskih pogojev.
21. člen
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vodi
zbirko osebnih podatkov kot evidenco kadrov, ki jo vzpostavi na podlagi enotne
metodologije za zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov o zaposlenih
delavcih v vzgoji in izobraževanju.
Enotno metodologijo iz prejšnjega odstavka predpiše
ministrstvo, pristojno za šolstvo.
22. člen
Evidenca kadrov obsega naslednje osebne
podatke o:
- imenu
in priimku (za delavke tudi dekliški priimek),
- spolu
in rojstvu,
- enotni
matični številki občana,
- prebivališču
(stalnem in začasnem),
- izobrazbi
delavca in usposobljenosti za delo ter o poklicu,
- delovnem
mestu, na katero je delavec razporejen,
- vrsti
delovnega razmerja (določen, nedoločen čas),
- trajanju
delovnega časa delavca,
- delovni
obremenitvi,
- doseženem
nazivu,
- delovni
dobi.
Za pravilnost in pravočasnost posredovanja
osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka je odgovoren poslovodni organ zavoda.
23. člen
Osebni podatki, zbrani v evidencah kadrov,
se smejo uporabljati pri izpolnjevanju nalog ministrstva, pristojnega za
šolstvo, opredeljenih v 20. členu tega zakona.
Drugemu upravnemu organu oziroma drugi
organizaciji se smejo dati osebni podatki, če so za njihovo uporabo pooblaščeni
z zakonom.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo
osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni
razvidna.
24. člen
Osebne podatke, ki jih ministrstvo,
pristojno za šolstvo, v skladu s predpisi ni dolžno hraniti daljši čas, uniči
po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.
Vpogled v evidence osebnih podatkov je
osebam, na katere se podatki ne nanašajo, dovoljen le s soglasjem ministra,
pristojnega za šolstvo.
25. člen
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in
shranjevanjem zbirke osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in
shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
V. KAZENSKE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če da ministrstvu, pristojnemu za šolstvo,
nepravilne podatke in obvestila o zaposlenih delavcih v zavodu (22. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 14.000 tolarjev
se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
27. člen
Najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi
tega zakona določi minister, pristojen za šolstvo, zavode iz 4. točke prvega
odstavka 9. člena tega zakona in predpiše enotno metodologijo za zbiranje,
obdelavo in uporabo osebnih podatkov o zaposlenih delavcih v vzgoji in
izobraževanju iz 21. člena tega zakona.
28. člen
V prehodnem obdobju, do zaključka postopka
dajanja soglasij k sistemizacijam delovnih mest zavodov, se plače delavcem v
zavodih ugotavljajo in izplačujejo kot akontacije v skladu z osnovami in
merili, opredeljenimi v tem zakonu.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 27. marca 1992
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije,
dr. France Bučar, l.r.