ŽIVLJENSKE ZGODBE NEKATERIH BOGOV...
Jupiteru so bile posvečene ide. Rimljani so ga častili kot najvišjega nebeškega vladarja, boga neba in svetlobe, boga pravice in zvestobe. Pošiljal je blisk in grom. Že v starih časih so ga častili kot zaščitnika latinske zveze in so mu postavili svetišče na Albanski gori. Po Jupitru se imenuje planet.
Atene (rimska Minerva) je hči Zevsa in boginje Metis. Njeno rojstvo zaznamuje precej nenavadna zgodba: rodila naj bi se iz Zevsove glave. Zevs je izvedel, da bo Metis rodila dva otroka, deklico in dečeka. Deček naj bi bil zelo razumen (njegova mati je bila boginja razuma) in močan ter naj bi očeta vrgel s prestola. Zevs se je prestrašil in boginjo Metis požrl. Čez nekaj časa je Zevsa pričela boleti glava, zato je poklical svojega sina Heafaista, ki mu je prečesal glavo, iz katere je skočila Atena. Že ob svojem rojstvu je bila opravljena v popolno bojno opremo, saj je bila boginja modrosti, miru in zvitega vojskovanja. MINERVA Minerva je bila stara rimska boginja etruščanskega izvora. Častili so jo kot boginjo modrosti, ki je ljudi naučila mnogih poklicev in veščin. Bila je tudi zaščitnica umetnosti, znanosti, književnosti in vzvišene misli. Rimljani so jo izenačili z grško Ateno. ARES Ares (rimski Mars) je bil sin Zevsa in Here in kot bog krvavih, uničujočih vojska, je popolno nasprotje mirni in modri Ateni. Aresu je bilo divje pobijanje ljudi v zabavo, zato mu je bilo vseeno na čigavi strani se vojskuje. Zevs in Atena sta ga zelo sovražila, saj med bogovi ni bil priljubljen. Oborožen je bil od glave do peta, vihteč silno kopje s čelado. S frfotajočo perjanico na glavi je drvel po ravnini in sejal smrt in uničenje.
Mars je bil prvotno italski kmečki bog, h kateremu so molili za uspešno rast na polju in prirast v hlevu. Šele je pozneje postal Rimljanom bog vojne. Njegovi sveti žival sta bila volk in žolna. Mars je kot oče Romula in Rema, ki mu ju je rodila žena Rea Silvia, prednik Rimljanov in zato poseben varuh Rima. AFRODITA Afrodita (rimska Venera) je bila hči Zevsa in Okeanove hčere Dione, ki so jo v Didoni častili kot ženo očeta bogov. Afrodita se je rodila iz morske pene pri otoku Kitera in je prišla na kopno pri mestu Paf v Cipru. Častili so jo kot boginjo ljubezni in lepote, kot najlepšo med nebeščani, ki skriva vse svoje ljubezenske čare v svojem pasu. Njen mož je bil Heafaistos, Ares pa ljubimec. Njena skrita ljubezen je bil čudovito lep mladenič. RIMSKA VENUS ali VENERA Rimska Venus ali Venera je bila prvotno stara italska boginja pomladi in vetrov. Šele pod vplivom grškega kulta so jo začeli častiti kot boginjo ljubezni in lepote. Njeno čaščenje so pospeševali v 1.stoletju pr.n.š zlasti vodilni politični možje. Malokatero boginjo so umetniki vseh časov tolikokrat upodobili v marmorju in na platnu kot Venero in Afrodito. |
Zevs
(rimski Jupiter) je bil poglavar Olimpa, oče bogov in
ljudi, najvišji izmed grških bogov. Je sin Kronosa in
Ree. Mati ga je rodila na skrivaj na Kreti, ker se je
bala, da bo Kronos požrl tudi njega, ravno tako kot je
to storil tudi z njegovimi brati ter sestrami. To je
delal, ker se je bal, da ga bo doletela ista usoda kot
njegovega očeta: da ga bo usmrtil njegov lastni sin, da
bi se povzpel na vrh olimpiskega kraljestva, saj je to
storil tudi sam. Na Kreti ga je dojila koza Amaltea.
Njegovo orožje sta bili strela in grom, sveta žival pa
orel. Njegova sestra in žena je bila Hera. Hera je bila
neizprosna in ljubosumna, Zeus pa si je želel veliko
različnih ljubic. Njegovi volji je bilo kot vedno
zadoščeno. Imel je veliko ljubic, tako smrtnic kot
boginj. Tako se je razširilo ljudstvo nesmrtnikov. 
JUPITER
ATENA
MARS
