Sizif

V starih časih so se ljudje bali bogov. Kdor se ni bal bogov, se je bal vsaj smrti. Prekanjeni kralj Sizif pa se ni bal ne bogov in ne smrti. Ustanovil je bogato mesto Korint in zgradil utrjeni korintski grad. Vendar pa za grajskim obzidjem ni bilo studenca in Sizif je premišljeval, kako bi prelisičil bogove, da bi mu darovali pitno vodo. Pomagalo mu je srečno naključje. Usoda, ki vlada ljudem in nesmrtnim bogovom, je povzročila, da sta se sprla rečni bog Azop in vladar bogov Zevs. Azop je zato iskal Zevsa, vendar ga ni mogel najti. Sizif je izvedel, kje živi kralj bogov in je bil pripravljen to izdati Azopu - v zameno za izvir vode na Korintskem gradu. Azop se je s tem predlogom strinjal. Obiskal je Sizifov grad in se na dvorišču dotaknil skale. Iz skale je privrel bister curek hladne vode, Sizif pa je v zahvalo rečnemu bogu izdal Zevsovo prebivališče. Besni Azop je pozabil, da je Zevs vladar bogov in ljudi ter ga je začel zasledovati. Zevs je srdito opazoval bližajočega se Azopa. Treščil je po njem z bliskom in ga sežgal. Opečeni bog se je zgrudil v reko in od tedaj je med njenim prodom mogoče najti tudi koščke oglja. Ko je Zevs uničil Azopa, se je njegov bes obrnil proti Sizifu. Nad Sizifa je poslal Smrt z naročilom, naj ga odpelje v kraljestvo senc.Sizif je slutil strašno Zevsovo maščevanje in je že od daleč opazil bližajočo se Smrt. Ko je Smrt stopila v dvorano, je Sizif izza vrat čeznjo zalučal vrv, jo zvezal in jo vrgel v čumnato. Od tedaj naprej nihče na svetu ni več umrl. Ko je Zevs opazil, da je Sizif napravil na zemlji popolno zmedo, je poslal boga vojne Aresa, da je osvobodil smrt, le-ta pa je Sizifa takoj odvlekla v podzemlje. Sizif pa se je že prej pripravil na ta trenutek in je ženi naročil, naj sploh ne žaluje za njim. Sam pa je v podzemlju jadikoval, da je žena popolnoma pozabila nanj. Kraljici podzemlja Perzefoni se je zasmilil in dovolila mu je, da se vrne na svet in soprogo opomni na njene dolžnosti. Sizif se je sicer vrnil, toda žene ni opozoril, ampak jo je pohvalil, kako zvesto je izpolnila njegova naročila. In priredil je veliko gostijo. Toda ni se utegnil veseliti, kajti Smrt ga je spet našla in ga drugič, tokrat dokončno, odvedla v kraljestvo mrtvih. Sizifa, ki ni spoštoval bogov in božjih zakonov, je doletela njihova kazen. V podzemlju mora potiskati v hrib velikansko skalo. Ko jo končno privali na vrh hriba, mu skala uide nazaj navzdol. Zmeraj znova začenja Sizif ničevo delo in njegovega trpljenja ne bo nikoli konec.