|
|
|
EROS IN PSIHE V stari Grčiji sta nekoč živela kralj in kraljica. Imela sta tri prelepe hčerke, toda najmlajša je bila najlepša. Imenovala se je Psihe. Bila je tako mila in lepa, da so prihajali ljudje od blizu in daleč in jo častili. Bili so prepričani, da je prišla mednje sama Afrodita, boginja ljubezni in lepote, medtem pa so bili templji, posvečeni Afroditi, zapuščeni, zaraščal jih je plevel in prepredale so jih pajčevine. To pa je seveda razjezilo Afrodito in ogorčena je poslala svojega sina Erosa, naj kaznuje princeso. Eros je razpel zlata krila, v rokah je držal lok, tulec je imel napolnjen s puščicami. Puščice so bile nevidne človeškim očem in kogar so zadele, so ga ranile z ljubeznijo, ki prinaša radost ali pa skrb in žalost. Afrodita ga je torej poslala, naj prebode Psihe srce, vendar tako, da bo dobila najslabšega moža v deželi. Eros je odletel izpolnit materino naročilo, toda ko je ugledal prelepo deklico, ga je tako očarala, da tega ni mogel storiti. Toda Psihe ni bila srečna. Njeni sestri sta se že zdavnaj poročili, njo pa so po božje častili, ljubil pa je ni nihče. Stari kralj je spričo tega pomislil, da so se bogovi razjezili na Psihe, zato je vprašal za nasvet preročišče. Dobil je odgovor, naj Psihe obleče v mrtvaški prt in jo odvede na vrh skale nad palačo. Tja bo prišel ponjo ženin, ki pa ni človeškega rodu in se bo strašno maščeval, če kralj ne bo ubogal navodil. Obupani kralj je pripravil žalno gostijo, potem pa je vse ljudstvo jokaje pospremilo Psihe, saj se nihče ni drznil upreti božjemu ukazu. Psihe je stala vrh pečine in vdana v usodo čakala na napovedanega ženina. Mračne oblake pa je prepodil lahni vzhodni vetrič Zefir. Dvignil je Psihe in jo odnesel v čudovit gaj, ki se je razprostiral ob prekrasnem gradu, sezidanem iz zlata, srebra in slonovine. Psihe se je odpravila tja in vstopila. Medtem ko je stopala med dragocenostmi v popolnoma praznem gradu, jo je nagovoril neznan glas, jo pozdravil in ji povedal, da se ji bodo izpolnila vse želje. In res, še preden je željo izgovorila do konca, je bila že izpolnjena. Zvečer je legla v počitku. Ko je premišljevala o svoji usodi, je spet zaslišala glas. Glas ji je razložil, da je njen mož, vendar ji ne sme pokazati obličja. Zato bosta skupaj le ponoči, ko bo tema, vendar pa mu ne sme nikdar in nikoli posvetiti v obraz. Psihe je to obljubila. Dneve je preživljala sama, vendar jo je tolažila misel, da se bo zvečer srečala s soprogom. Kralj in kraljica pa sta medtem žalovala za izgubljeno hčerko. Domov sta prišli tudi obe sestri, da bi potolažili starše. Mož je nekega dne Psihe posvaril, da se bliža nevarnost, ker jo bosta sestri klicali, vendar naj jima ne odgovori. Psihe pa ga je le preprosila, da je dovolil, da jo obiščeta. Vendar pa ji je strogo prepovedal govoriti o njem. Psihe ga je ubogala. Zefir je sestri prinesel na grad. Psihe ju pogostila in obdarovala, a o soprogu ni hotela povedati ničesar. Sestri je ob pogledu na srečno Psihe in vse silno bogastvo obšla zelena zavist. Vrnili sta se na zemljo, staršem lagali, da Psihe nista našli, na skrivaj pa tuhtali, kako bi prizadeli najmlajšo sestro.Psihe je bila srečna, ker je ohranila skrivnost, tudi mož jo je pohvalil, vendar jo je istočasno tudi posvaril. Povedal ji je, da se bosta nevoščljivi sestri vrnili in naj bo zato previdna. Psihe ni dolgo čakala. Res sta prišli in ji na debelo lagali, kako sta pripovedovali staršem o prejšnjem obisku. Spet sta poizkušali izvedeti kaj o skrivnostnem soprogu, vendar ju je Psihe hitro odslovila. Toda sestri sta prišli še v tretje in Psihe nalagali, da je njen mož strašen zmaj, ki jo bo požrl. Nagovorili sta jo, naj mu, ko bo spal, posveti v obraz in mu potem odreže glavo. Psihe ju je ubogala. Toda ko je posvetila v moževo obličje, je vsa osupla odskočila. Pred njo je ležal Afroditin sin Eros in njegova zlata krila so drhtela v svetlobi oljenke. Roka z lučjo je trepetala in kaplja žgočega olja je kanila na ramo prelepega boga. Eros se je v hipu prebudil. Zagledal je Psihe, sklanjajočo se nadenj. Molče se je dvignil z ležišča in odletel. Zaman ga je klicala nesrečna Psihe, kajti nihče ji ni odgovoril. Eros je odšel k materi in ji povedal, kaj se mu je zgodilo. Zaradi opeklin je dobil hudo vročino, tako da je ostal pri njej. Jezna Afrodita je sklenila Psihe dokončno kaznovati. Medtem pa je Psihe blodila po svetu, iskala Erosa in tožila nad svojo žalostno usodo. Zaupala se je obema sestrama, ki sta jo hinavsko pomilovali, potem pa ena za drugo skočili s skale nad gradom misleč, da ju bo Zefir ponesel k Erosu. Obe sta se ubili. Naposled so Afroditine služabnice našle Psihe in jo odvedle k jezni boginji. Afrodita ji je zadala nekaj neizvedljivih nalog in ji zgrozila, da jo bo kruto kaznovala, če ne opravi naročenega. Najprej je morala ločiti ogromen kup med seboj pomešanega zrnja maka, graha, boba in različnih žit. To nalogo so ji pomagale opraviti marljive mravlje. Nato jo je poslala po kosme volne divjih ovc, ki so se pasle v gaju in to nalogo je opravila s pomočjo nasvetov, ki ji jih je dalo šumeče ločje. Afrodita je bila čedalje bolj besna. Psihe je poslala iskat vodo iz črnega studenca, ki je izviral vrh gora in je padal naravnost v podzemlje, okrog njega pa so prebivali strašni zmaji. Tudi to nalogo je izpolnila, na pomoč ji je namreč priskočil pogumni orel. Na koncu je jezna boginja poslala Psihe v svet mrtvih k vladarici podzemlja Perzefoni, naj ji le-ta da posodico zdravilnega mazila za Erosovo opeklino. Psihe je vedela, da živi v svet mrtvih ne morejo, zato se je sklenila vreči s stolpa, da bo kar najhitreje prispela v kraljestvo senc. Svoje namere pa ni uresničila, ker se je je usmilil kamniti stolp in ji spregovoril s človeškim glasom. Napotil jo je naravnost proti zahodu in sicer vse do votline, skrite v črnih skalah. Naročil ji je, naj vstopi, ker tista pot pelje v podzemlje. S seboj naj ponese dva medena kolača, v usta pa naj da dva novca. Na poti naj ne spregovori z nikomer. Troglavemu Cerberu, varuhu podzemlja, naj vrže kolač, ob podzemeljski reki Stiks pa naj čolnar Haron sam vzame novec iz njenih ust. Na vse, ki jih bo videla ob poti, naj se ne ozira, da ne izgubi drugega kolača in novca za pot nazaj v svet živih. Stolp je zabičal Psihe, naj posodice s mazilom nikar ne odpira in jo nedotaknjeno prinese Afroditi. Psihe je srečno premagala vse ovire in se vrnila na zemljo. Takrat pa jo je premagala radovednost. Odprla je posodico. V njej pa ni bilo zdravilnega mazila, ampak podzemeljski sen smrti. Kot koprena se je razprostrl preko Psihe in nesrečna deklica se je kot mrtva zgrudila na zemljo. Medtem pa je Eros ozdravel in zahrepenel po ženi. Našel jo je ležečo na tleh, pazljivo otrl z nje sen smrti in ga spravil nazaj v posodico. Potem je Psihe krepko sunil s svojo puščico, da se je prebudila, sam pa hitro zletel nazaj k materi ker je želel biti v Afroditini palači pred Psihe. Tja pa je hitela tudi Psihe. Eros je prosil Afrodito, naj odpusti njegovi ženi, a je ni mogel preprositi. Šele ko se je za Psihe zavzel sam Zevs, jo je Afrodita milostno sprejela. Božji poslanec Hermes je po Zevsovem naročilu pripeljal Psihe na Olimp. Sam Zevs ji je podal čašo božanskega napoja nektarja in jo napravil nesmrtno. Na Olimpu so slavili veliko svatbo. Prišli so vsi bogovi. Jedli so božansko ambrozijo, pili nektar in muze so jim ljubeznivo prepevale. |
